13. člen
 
Odpadne snovi, kot so: gošče, komposti različnega izvora in drugi ostanki, ki so razgradljivi in ne vsebujejo škodljivih snovi, se lahko uporabljajo kot gnojilo oziroma se lahko začasno deponirajo na kmetijskih površinah.
Čistilniška gošča (blato) je ostanek, ki ostane po čiščenju komunalnih odplak v čistilnih napravah. Komposti so biotično razgrajeni ostanki različnega izvora.
Na kmetijskih in gozdnih zemljiščih se smejo odpadne snovi uporabljati kot gnojilo le na podlagi analiz, ki jih predhodno opravi strokovna organizacija. Preiskava zajame vse parametre, ki vplivajo na tla, podtalnico in rastline.
Pred oddajo odpadnih snovi v promet mora proizvajalec pridobiti potrdilo o vsebnosti snovi, ga obnoviti vsako leto in ob vsaki spremembi sestave odpadne snovi.
Uporabnik kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča mora pred uporabo odpadnih snovi na svojem zemljišču pridobiti analizni izvid o lastnosti tal, izvid o ustreznosti odpadnih snovi ter mnenje o največji dovoljeni količini, ki jih sme uporabiti v enem letu. Izvid in mnenje izdela ustrezna strokovna organizacija.
Najvišji dopustni odmerki morajo biti določeni tako, da tudi pri dolgoletni uporabi odpadnih snovi ne bo prizadeta rodovitnost tal in da vsebnost škodljivih snovi v tleh ne bo presegla vrednosti iz 8. člena te uredbe.
Proizvajalec odpadnih snovi potencialno uporabnih v kmetijstvu mora voditi evidenco, komu in koliko jih je oddal in na katerih površinah (po izjavi odjemalca) bodo uporabljene.
Uporaba odpadnih snovi ni dovoljena:
-
pri pridelavi rastlin za neposredno prehrano ljudi,
-
na travnikih in pašnikih, razen v jeseni po zadnji košnji oziroma paši,
-
na tleh, ki so nasičena z vodo, zasnežena ali zamrznjena,
-
na nagnjenih zemljiščih, kjer je nevarnost odplakovanja,
-
na njivah s krmnimi poljščinami (koševinami), razen po zadnji košnji ali paši.