27. člen
(ohranjanje narave)
(1)
Posegi in dejavnosti na vseh varovanih (Natura 2000) in zavarovanih območjih, ekološko pomembnih območjih in naravnih vrednotah se izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je ta del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se kar najmanj spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Posegi ne smejo spremeniti lastnosti ekosistema in naravnih procesov ali porušiti naravnega ravnovesja. Na območjih z varstvenim statusom (Natura 2000, ekološko pomembna območja in naravne vrednote) se delovni pas zmanjša na najmanjši možni obseg.
(2)
Med gradnjo in po njej se na območjih ohranjanja narave upoštevajo naslednji pogoji:
-
na površine s prednostnimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih vrst se posega čim manj je mogoče. Začasne deponije izkopanega in gradbenega materiala se načrtujejo izven varstvenih območij narave in izven površin z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi,
-
pri poseganju v območja linearnih krajinskih struktur (grmišča, mejice, posamezna večja drevesa) je delovni pas čim ožji, trasa se izogiba sestojem starejšega drevja v mejicah in osamelim starejšim drevesom,
-
morebitne dodatne začasne in stalne deponije izkopanega in gradbenega materiala se, kjer je to mogoče, načrtujejo izven vseh varstvenih območij narave, lokacija ne sme biti na površinah z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi,
-
trasa naj se odmakne od roba ježe Ljubljanice na območju Pod ježo. Z delovnim pasom ni dopustno poseganje v obvodno lesno vegetacijo mrtvice oziroma zatoka Ljubljanice in obrečno vegetacijo,
-
ob izkopu se zgornja plast humusa deponira tako, da je mogoče po končani gradnji s tem slojem pokriti površine, prizadete med gradnjo,
-
dovažanje zgornje plasti rodovitne zemlje od drugod ni dopustno zaradi vnosa tujerodnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij,
-
sečnja rastja za vzdrževanje plinovoda se izvaja v območju omejene rabe plinovoda (5 m na vsako stran od osi plinovoda). Ohranjajo se mejice, posamezni grmi in drevesa kot habitat za ptice,
-
sečnja rastja se izvaja med 1. avgustom in 1. marcem oziroma izven gnezditvenega obdobja ptic,
-
gradbiščni provizoriji ter območja za skladiščenje in odpadke se umestijo čim dlje od vodotokov,
-
za dostop strojev in opreme se v čim večji meri uporabljajo obstoječe poti.
(3)
Prečkanje reke Ljubljanice s prekopom na območjih varovanja narave se izvede v skladu z 28. členom te uredbe. Dodatno je treba upoštevati tudi:
-
gradnja se izvaja od 1. septembra do 30. oktobra,
-
regulacije vodotoka zaradi izgradnje plinovoda niso dopustne,
-
pri posegih v reko in njeno neposredno bližino se v čim večji meri ohranja lesnata obrežna vegetacija. Po končani gradnji se delovni pas ponovno zasadi z avtohtono lesnato in grmovno vegetacijo, značilno za območje, oziroma z vrstami, katerih koreninski sistem ne povzroča negativnih vplivov za plinovod. Pri tem se ohrani poseka plinovoda v najmanjši še dopustni širini za varnost plinovoda – 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. Na poseki se omogoči razrast avtohtonih vodnih in obvodnih makrofitov in visokih steblik,
-
dela se načrtujejo in izvedejo tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora in s tem možnost prehajanja in razvrščanja ribjih vrst,
-
spremembe vodnega toka in režima niso dopustne,
-
pri izvedbi talnih pragov ne sme priti do sprememb v hitrosti vode,
-
dno vodotokov se ne sme tlakovati,
-
utrditve brežin vodotoka se izvedejo s skalami brez betoniranja vmesnih špranj,
-
na mestih prekopa se pred začetkom gradnje izvede intervencijski odlov rib, ki se jih prenese v primerne gorvodne dele vodotoka. Pri tem se reka Ljubljanica gorvodno in dolvodno od delovišča zajezi z mrežo.
(4)
Pri prečkanju zavarovanega območja Pot spominov in tovarištva se površine, pod katerimi rastejo korenine, ne utrjujejo s težkimi stroji, ne nasipajo, čim manj odkopavajo, na površino se ne odlaga gradbeni material in ne parkirajo delovni stroji. Izkopni jarki morajo biti od debel dreves odmaknjeni 1 m več kot znaša navpična projekcija drevesne krošnje na tla. V primeru poseganja v območje koreninskega sistema se izvaja ročni ali drug manj uničevalen izkop (npr. z razpihavanjem). Pri polaganju travne ruše ali setvi trave na območju koreninskega sistema se ne posega v zemljino globlje od 5 cm. Morebitne poškodbe korenin mora oskrbeti strokovnjak arborist. Poškodovane korenine se zaščitijo pred izsušitvijo s prekrivanjem z juto, filcem ali žakljevino in se jih ohranja vlažne.
(5)
Za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij se izvedejo naslednji ukrepi:
-
zasipava se izključno z materialom, izkopanim na trasi plinovoda,
-
košnja se izvaja vsaj dvakrat letno, površine, ki se zaraščajo s tujerodnimi vrstami (žlezasta nedotika, japonski dresnik in kanadska zlata rozga), pa se kosijo še pogosteje, enkrat na mesec v vegetacijski sezoni.
(6)
Investitor o začetku del najmanj sedem dni prej obvesti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja, izvajalca naravovarstvenega nadzora in na območjih varstva narave tudi organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.
(7)
Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).