Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2L)

Tretji odstavek 48. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu tega zakona, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 50.000 eurov, če ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače določeno.«.

V četrtem odstavku se črta besedilo »in izpolnjuje pogoja iz 1. in 3. točke tretjega odstavka tega člena«, beseda »zah­teva« pa se nadomesti z besedo »priglasi«.

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena, lahko zave­zanec iz drugega odstavka 47. člena tega zakona pri ugota­vljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu tega zakona, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejan­skih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 50.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodarstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«.

V sedmem odstavku se črta besedilo »in izpolnjuje pogoj iz 1. točke šestega odstavka tega člena«, beseda »zahteva« pa se nadomesti z besedo »priglasi«.

Za sedmim odstavkom se dodajo novi osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti in štirinajsti odstavek, ki se glasijo:

Za potrebe določanja višine prihodkov iz tretjega in šestega odstavka tega člena se ne šteje, da je zavezanec na novo začel opravljati dejavnost, če je v 18. mesecih pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov:

ponovno začel opravljati dejavnost, če je prenehal opravljati dejavnost v šestih mesecih pred ponovnim začet­kom opravljanja dejavnosti;

ustanovil družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu;

prišlo do preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na družbo, s pridobitvijo lastniškega deleža, ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost, ali

začel opravljati dejavnost na podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja od druge osebe.

V primerih iz osmega odstavka tega člena se v pri­hodke po tretjem in šestem odstavku tega člena štejejo tudi:

prihodki zavezanca, doseženi pred prenehanjem opravljanja dejavnosti,

prihodki družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu,

prihodki osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca, in

prihodki osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na zavezanca,

doseženi v obdobju iz tretjega in šestega odstavka tega člena. Za prihodke oseb iz prejšnjega stavka se upoštevajo prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju.

Za del podjetja po tem členu se šteje celota sred­stev in obveznosti, ki je s poslovno organizacijskega vidika sposobna samostojno poslovati.

Zavezanec mora v roku, določenim z zakonom, ki ureja davčni postopek, davčni organ obvestiti o preneha­nju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Obvestilo učinkuje od začetka davčnega leta, za katero je davčni zavezanec obvestil davčni organ.

Zavezanec, ki davčnemu organu predloži obvestilo iz enajstega odstavka tega člena, mora za davčno leto ugota­vljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhod­kov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

Zavezanec mora ugotavljati prihodke iz tretjega ali šestega odstavka tega člena tudi za vsako naslednje davčno leto, za katero želi še naprej ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena, mora zavezanec, ki dve zaporedni predhodni davčni leti ne izpol­njuje pogojev iz tretjega ali šestega odstavka tega člena, za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugo­tavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.«.