Izobraževanje za izpit vsebuje naslednje sklope:
a)
temeljne pojme, teorije in koncepte, pri čemer je poudarek na:
-
poznavanju strateških dokumentov, in zakonodaje, ki ureja položaj oseb s težavami v duševnem zdravju,
-
temeljnih pojmih duševnega zdravja, ki zajemajo tudi osnove medicinskega razumevanja duševnih motenj (klasifikacij duševnih motenj, obravnave duševnih stisk, uporabe psihofarmakov in drugih zdravstvenih posegov),
-
individualizaciji pri oblikovanju storitev pomoči in podpore,
-
konceptu tveganja, nevarnosti in zmanjševanju škode,
-
načelu izvedenstva uporabnika storitev;
b)
metode in načela pri koordinaciji obravnave v skupnosti, pri čemer je poudarek na:
-
ravnanju v primeru dvojnih diagnoz,
-
koordinaciji mreže, storitev in struktur,
-
koordinaciji in vodenju strokovnih timov,
-
delu s kriznim timom in intervencijami,
-
evalvaciji storitev,
-
oskrbi in preskrbi,
-
strokovni refleksiji lastne prakse in sposobnosti iskanja pomoči zase,
-
oblikovanju inovativnih strokovnih pristopov in rešitev na področju služb za duševno zdravje,
-
strateškemu razmišljanju in ravnanju;
c)
informiranje, delo s podatki in spremljanje, pri čemer je poudarek na:
-
pridobitvi spretnosti za zbiranje informacij in posredovanju informacij uporabnikom na njim prilagojen način,
-
spretnosti za javno predstavljanje in argumentiranje,
-
beleženju in dokumentiranju,
-
obveščanju in informiranju osebe, javnosti, strokovnih krogov, izvajalcev in drugih,
-
vzpostavitvi sistema zbiranja, urejanja, vodenja, obdelave in interpretacije podatkov,
-
problemski konferenci, timski konferenci, lokalnih akcijah,
-
ugotavljanju sprotnih potreb in hitri oceni potreb.