59. člen
(financiranje kolektivne tožbe s strani tretje osebe)
(1)
Tožeča stranka mora javno razkriti in sodišču prijaviti izvor sredstev, ki jih bo uporabila za financiranje sodnega postopka. Če tožeča stranka ob predložitvi dogovora o financiranju tako predlaga, sodišče prekrije del dogovora o financiranju, ki vsebuje poslovne skrivnosti, če ni pomemben za presojo pogojev iz tega člena.
(2)
V primeru uporabe finančnih sredstev, ki jih zagotovi tretja oseba, ne glede na to, ali zasleduje pridobitni ali nepridobitni namen:
-
ne sme obstajati navzkrižje interesov med tretjo osebo ter tožečo stranko in člani njegovega kolektiva;
-
tretja oseba ne sme financirati kolektivne tožbe zoper toženo stranko, ki je njen konkurent, ali zoper toženo stranko, od katere je odvisna;
-
tretja oseba mora imeti zadostna sredstva za izpolnitev finančnih obveznosti do tožeče stranke, ki je začela postopek s kolektivno tožbo;
-
tožeča stranka mora izkazati, da ima zadostna sredstva ali ustrezna zavarovanja za poplačilo stroškov nasprotne stranke, če v postopku s kolektivno tožbo ne bi uspela;
-
dogovorjena premija mora biti razumna.
(3)
Sodišče pri presoji razumnosti dogovorjene premije upošteva zlasti zahtevnost spora, obseg prevzetega tveganja glede na stroške in zahtevnost spora ter pravice članov skupine do prejema polnega nadomestila. Kadar je financiranje kolektivne tožbe zagotovljeno v obliki posojila, se šteje, da premija ni razumna, če se kot dogovorjena premija štejejo obresti, ki presegajo obrestno mero zakonsko določenih zamudnih obresti.
-
skuša odločilno vplivati na procesne odločitve tožeče stranke, vključno z odločitvami za poravnavo;
-
financira kolektivno tožbo zoper toženo stranko, ki je konkurent financerja, ali zoper toženo stranko, od katere je financer odvisen;
-
za zagotovljena finančna sredstva zaračuna obresti po obrestni meri, ki presega z zakonom določeno obrestno mero.
(4)
Tretja oseba, ki financira kolektivno tožbo, ne sme odločilno vplivati na procesne odločitve tožeče stranke, vključno z odločitvami za poravnavo, če te niso v korist kolektivnim interesom članov skupine, ki jih kolektivna tožba zadeva.
(5)
Če premije za financiranje kolektivne tožbe ni mogoče v celoti poplačati iz zneska prisojenih stroškov tožeči stranki, manjkajoči del premije za financiranje kolektivne tožbe lahko bremeni člane skupine oziroma se v primeru, če sodišče določi odškodnino na način iz 40. člena tega zakona, lahko poplača po poplačilu stroškov postopka skladno s 63. členom tega zakona.
(6)
Če je premija za financiranje kolektivne tožbe določena kot delež od zneska, ki ga bo prisodilo sodišče, oziroma kot delež od zneska, dogovorjenega s poravnavo, doseženo v postopku, se v primeru uporabe sistema izključitve delež od prisojenega zneska računa od zneska, ki mora biti izplačan članom skupine, ki so izplačilo dejansko uveljavljali, pri čemer ta znesek ne sme biti nižji od 30 odstotkov zneska, do katerega bi bila tretja oseba upravičena, če bi bila oškodovancem izplačana celotna odškodnina iz 40. člena tega zakona.
(7)
V primeru iz prejšnjega odstavka se tretji osebi znesek, do katerega je upravičena, ne glede na število članov skupine, ki dejansko uveljavljajo izplačilo, izplača takoj, morebiten preostanek pa po poteku roka iz četrtega odstavka 40. člena tega zakona.