Uredba o državnem prostorskem načrtu za kompleks Debeli rtič

Na območju državnega prostorskega načrta so naslednje zavarovane enote kulturne dediščine, ki se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine. Na območju državnega prostorskega načrta je naslednja kulturna dediščina:

Ankaran – Arheološko najdišče Zaliv sv. Jerneja, arheološko najdišče,

Ankaran – Kulturna krajina Debeli rtič, dediščina.

Zaradi varstva arheoloških ostalin mora investitor na celotnem območju državnega prostorskega načrta, na katerem ni registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotoviti izvedbo:

predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala, ki je priložena v obveznih prilogah državnega prostorskega načrta,

drugih ukrepov varstva, določenih na podlagi izsledkov predhodnih arheoloških raziskav.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora investitor na območju državnega prostorskega načrta, na katerem načrtovane ureditve segajo na območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za vrednotenje arheološkega potenciala (strojno vrednotenje z dokumentiranjem – arheološko dokumentiranje profila strojno izkopanega jarka s poterensko obdelavo gradiva), ki je priloženo v obveznih prilogah državnega prostorskega načrta.

Pred začetkom del mora investitor zagotoviti izvedbo morebitnih zaščitnih izkopavanj odkritih najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva oziroma arhiva najdišča oziroma druge ukrepe varstva, določene na podlagi izsledkov predhodnih arheoloških raziskav, med izvedbo pa stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Deli arheološke dediščine, ki so najdeni med izvedbo posegov v prostor, naj ostanejo, kjer so, če je to le mogoče.

Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na najmanjšo mogočo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ne bo ogrožena.

Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli zavod za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo arheološke ostaline in njeno odstranitev.

Pri načrtovanju in položitvi telekomunikacijskega voda na območju evidentiranih enot kulturne dediščine se zagotovijo tehnologija gradnje, ki pomeni najmanjši mogoči poseg, ustrezni odmiki od koreninskega sistema dreves ter njihova zaščita, ki je priložena v obveznih prilogah državnega prostorskega načrta.

Ukrepi za zavarovanje kulturne dediščine so:

trasa telekomunikacijskega voda se na odseku enote kulturne dediščine Drevored cipres EŠD 15676 načrtuje na nasprotni strani cestnega telesa,

na območju Bolnišnice Ankaran EŠD 17092 se trasa telekomunikacijskega voda načrtuje v obstoječi dostopni cesti, s traso se ne posega v druge parkovne površine,

na območju arheološkega območja Internistična bolnišnica EŠD 1331 se poseg načrtuje v cestnem telesu obstoječe ceste ali pločnika; pred poseganjem na območje je treba izvesti zaščitne arheološke raziskave, njene izsledke pa upoštevati pri pripravi nadaljnje projektne dokumentacije.

Pri pristojni javni službi je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege v kulturne spomenike, varstvena območja dediščine in nepremično kulturno dediščino, registrirano do uveljavitve državnega prostorskega načrta.

Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.