Uredba o državnem prostorskem načrtu za kompleks Debeli rtič

Na območju državnega prostorskega načrta so naslednje zavarovane enote kulturne dediščine, ki se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine. Na območju državnega prostorskega načrta je naslednja kulturna dediščina:

Zaradi varstva arheoloških ostalin mora investitor na celotnem območju državnega prostorskega načrta, na katerem ni registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotoviti izvedbo:

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora investitor na območju državnega prostorskega načrta, na katerem načrtovane ureditve segajo na območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za vrednotenje arheološkega potenciala (strojno vrednotenje z dokumentiranjem – arheološko dokumentiranje profila strojno izkopanega jarka s poterensko obdelavo gradiva), ki je priloženo v obveznih prilogah državnega prostorskega načrta.

Pred začetkom del mora investitor zagotoviti izvedbo morebitnih zaščitnih izkopavanj odkritih najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva oziroma arhiva najdišča oziroma druge ukrepe varstva, določene na podlagi izsledkov predhodnih arheoloških raziskav, med izvedbo pa stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Deli arheološke dediščine, ki so najdeni med izvedbo posegov v prostor, naj ostanejo, kjer so, če je to le mogoče.

Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na najmanjšo mogočo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ne bo ogrožena.

Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli zavod za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo arheološke ostaline in njeno odstranitev.

Pri načrtovanju in položitvi telekomunikacijskega voda na območju evidentiranih enot kulturne dediščine se zagotovijo tehnologija gradnje, ki pomeni najmanjši mogoči poseg, ustrezni odmiki od koreninskega sistema dreves ter njihova zaščita, ki je priložena v obveznih prilogah državnega prostorskega načrta.

Ukrepi za zavarovanje kulturne dediščine so:

Pri pristojni javni službi je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege v kulturne spomenike, varstvena območja dediščine in nepremično kulturno dediščino, registrirano do uveljavitve državnega prostorskega načrta.

Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.