Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za živo mojstrovino, so:
-
dolga tradicija klekljanja čipk na Slovenskem;
-
pisni viri, ki dokumentirajo tradicijo klekljanja čipk na Slovenskem; prve omembe klekljanja segajo v drugo polovico 17. stoletja; J. V. Valvasor omenja izdelovanje in prodajo čipk v Ljubljani leta 1689; prvi pisni vir o idrijski čipki je iz leta 1696;
-
širjenje institucionaliziranega znanja klekljanja s poučevanjem v industrijskih šolah v 2. polovici 18. stoletja, z ustanavljanjem čipkarskih šol v zadnji četrtini 19. stoletja in prvi četrtini 20. stoletja ter s strokovnim izobraževanjem učiteljic klekljanja;
-
gospodarski pomen klekljanja, ki je v preteklosti pomenil pomemben dodaten vir družinskih prihodkov;
-
uporaba tradicionalnih klekljarskih elementov in tehnik ob prilagajanju materialov za klekljanje in motivov sodobnemu življenju;
-
prenos tradicije in znanja klekljanja čipk iz roda v rod;
-
prenos znanja klekljanja v čipkarskih šolah in društvih;
-
množičnost klekljanja čipk v Sloveniji med šoloobveznimi otroki ter odraslimi, ki trenutno delujejo v več kot 100 klekljarskih društvih, sekcijah in skupinah;
-
pomen klekljanja čipk za lokalno identiteto in prepoznavnost krajev z dolgo tradicijo (Idrijsko, Cerkljansko, Poljanska in Selška dolina s Škofjo Loko) ter za nacionalno identiteto;
-
razvito izrazoslovje in ohranjena domača imena za klekljarske pripomočke, elemente in tehnike.