7. člen
(splošna načela v zvezi s površinami)
(1)
Če je znotraj posamezne poljine ali enote rabe površina, ki ni v kmetijski rabi, jo je treba pri prijavi odšteti in vrisati na grafično podlago.
(2)
Minimalna velikost enote rabe oziroma poljine, za katero se lahko uveljavi zahtevek za pomoč, je 0,1 ha, razen če ni v predpisih iz 1. člena te uredbe drugače določeno.
(3)
Glede krmnih površin velja naslednje:
a)
če je krmna površina v skupni rabi, jo agencija porazdeli med posamezna kmetijska gospodarstva v sorazmerju z njihovo uporabo, kot je navedeno v točki e) tega člena;
b)
vsaka krmna površina mora biti na voljo za rejne živali nepretrgoma najmanj sedem mesecev, začenši z 20. marcem;
c)
če leži krmna površina v sosednji državi članici Evropske unije, se šteje ta površina na zahtevo nosilca kmetijskega gospodarstva kot del njegovega gospodarstva, pod pogojem, da se nahaja v neposredni bližini kmetijskega gospodarstva in da ta krmna površina predstavlja manj kot polovico vseh kmetijskih zemljišč v uporabi tega kmetijskega gospodarstva ter da za te površine priloži izpisek, iz katerega je razvidno lastništvo;
d)
krmna površina iz prejšnje točke se upošteva tudi pri izračunu obremenitve za ukrepe PRP in pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za navzkrižno skladnost;
e)
v primeru skupne rabe zemljišč, ko ima kmetijsko gospodarstvo na paši na planini ali skupnem pašniku živali vsaj 80 dni, se mu površine trajnih travnikov na planini oziroma skupnem pašniku upoštevajo kot krmne površine za pomoči, opredeljene v predpisu, ki ureja trg za goveje in telečje meso. Delež krmnih površin, ki se priključi kmetijskemu gospodarstvu, se izračuna tako, da se upošteva sorazmerni delež površine, ki ga uporabljajo živali posameznega kmetijskega gospodarstva. Pri izračunu se upoštevajo vse živali, navedene na obrazcu »Pooblastilo uporabnikov planine/skupnega pašnika in zapisnik o prigonu živali na pašo« z upoštevanjem koeficientov za preračun v GVŽ, navedenih na tem obrazcu;
f)
določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabijo tudi, ko ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi individualno planino.