Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Korenitka–Pluska

Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtoceste mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni in zasaditveni načrt ter mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:

odbojne ograje na avtocesti so v kovinski izvedbi in ne presegajo višine 0,75 m. Avtocesta pri poteku mimo zaselka Pluska poseže v urbano strukturo oziroma se ji približa, zato se brežine v daljših potezah zasadijo s skupinami dreves in grmovnic. Z ureditvijo cestnega prostora je potrebno zagotavljati njegovo členjenost, identiteto in prostorsko orientacijo,

vmesni ločilni pas je zatravljen ali zasajen z nizkimi grmovnicami,

cestni objekti in oprema morajo biti arhitektonsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter usklajeni z urbano in krajinsko podobo,

cestna oprema mora izkazovati enotne oblikovne elemente,

za ozelenjevanje se uporablja izključno avtohtona vegetacija, pri čemer se v največji možni meri upošteva vzorec naravne in kulturne krajine in sedanja smer razraščanja drevesnih in grmovnih vrst. Minimalni odmik grmovne oziroma gozdne zarasti od cestišča mora biti tak, da zagotavlja ustrezno preglednost ter omogoča nemoteno vzdrževanje obcestnega sveta. Razporejanje vegetacije mora zagotavljati varnost vožnje in poudarjati optično vodenje prometa,

koncept zasajanja obcestnega prostora mora slediti krajinsko oblikovalskim zahtevam, ki izhajajo iz fizičnih in vidnih značilnosti prostora, prostor je potrebno obravnavati unikatno, ne posplošeno za celotno traso. Upoštevati in ohranjati je potrebno obstoječe kakovosti krajine,

med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno,

robovi izsekanega gozda naj bodo zaokroženi in sanirani s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije,

zadrževalnik se obsadi z vodnimi rastlinami, ki imajo sposobnost čiščenja vode,

vsi posegi v relief, nasipi in vkopi, se morajo v največji možni meri prilagajati obstoječemu reliefu, brežine vkopov in nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in zasajene z ustrezno vegetacijo. Vkopne brežine vzdolž avtoceste se zatravijo, v delih, kjer se postavijo protihrupne ograje se ob njih na daljših potezah zasadijo grmovnice, skupine grmovnic ali posamezna drevesa,

na delu, kjer avtocesta poteka mimo zaselkov občine in Pluska se vkopne brežine zatravi in zasadi z daljšimi linijskimi potezami drevesne in grmovne vegetacije. Vkopne brežine se izvedejo z zveznimi prehodi v raščen teren. Protihrupne ograje (APO 5 in APO 6), predvidene na območju Pluske, se izvede kot transparentno ali delno transparentno ograjo, ki omogoča vidni stik zaselkov Pluska in občine,

tip protihrupne zaščite je treba prilagajati urbani in krajinski podobi prostora in ga zaradi percepcije voznika na avtocesti spreminjati na ustrezni razdalji. S svojo oblikovanostjo naj protihrupne ograje pripomorejo k boljši podobi tako v ožjem območju ceste kot tudi v širšem vidnem prostoru. Izvedba protihrupnih ograj ne sme dodatno poudarjati cestnega telesa. Oblikovanje protihrupnih ograj mora biti usklajeno s “Smernicami za urejanje obcestnega prostora ob dolenjski avtocesti Ljubljana–Obrežje“ (ACER, d.o.o., št. J-4/01, junij 2002) in z že izvedenimi in protihrupnimi zaščitami na sosednjih odsekih,

grajeni protihrupni ukrepi se v največji možni meri zasadijo z grmovno in drevesno vegetacijo, kjer pa prostor tega ne dopušča, pa se uporabijo popenjavke,

protihrupni ograji APO 3 (v območju podvoza) in APO 4 (avtocesta v nasipu) sta locirani ob robu cestišča, zato se obsadi brežine severno od obeh ograj,

na delu, kjer se avtocesta približa naselju Pluska se namesto absorbcijske protihrupne ograje izvede transparentna protihrupna ograja ali kombinacija obeh.