41. člen
Nadomestila osebnega dohodka
Delavec ima pravico do nadomestila osebnega dohodka in sicer v višini 100% od osnove – povprečja osebnega dohodka delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas – v naslednjih primerih odsotnosti z dela:
Delavec, ki mu je kot presežnemu delavcu zagotovljena pravica do prekvalifikacije ali dokvalifikacije, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek na delovno dobo. Enako višino nadomestila ima tudi delavec, ki je uvrščen med presežne delavce in čaka na zagotovitev ene izmed pravic iz 30. in 36. a člena zakona o delovnih razmerjih.
80% nadomestila osebnega dohodka iz drugega odstavka imajo za čas čakanja na zaposlitev delovni invalidi, delavci s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavci, pri katerih nastane neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti.
70% nadomestila osebnega dohodka iz drugega odstavka imajo delavci v naslednjih primerih:
Za čas odsotnosti z dela zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu, ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini, kot je določeno pod točko 1., za čas odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela pa v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 47/87, 18/90) ali zakona.