Za 167. členom se dodajo novo XVI.A poglavje in novi 167.a do 167.f člen, ki se glasijo:
Določbe tega poglavja se uporabljajo za lastnike stanovanj - upravičence do denacionalizacije oziroma njihove pravne naslednike (v nadaljnjem besedilu: lastnik denacionaliziranih stanovanj) in najemnike denacionaliziranih stanovanj ter razmerja med njimi, in sicer od 1. septembra 2024 do 31. avgusta 2034, razen določb 167.c in 167.f člena, ki se uporabljata od 1. septembra 2024 dalje.
167.b člen
(obdelava osebnih podatkov o najemnikih denacionaliziranih stanovanj)
(1)
Sklad ima za namen preverjanja lastništva primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe v skladu s tretjim odstavkom 167.č člena tega zakona pravico, da v zemljiški knjigi vpogleda in pridobi izpis podatkov o tem, ali je najemnik denacionaliziranega stanovanja ali njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi najemnik v zunajzakonski skupnosti, za katerega je lastnik denacionaliziranega stanovanja podal zahtevo na podlagi tretjega odstavka 167.č člena tega zakona, lastnik katerekoli nepremičnine.
(2)
Sklad zbira in uporablja podatke o osebnem imenu, naslovu stalnega oziroma začasnega prebivališča in letnici rojstva najemnikov denacionaliziranih stanovanj, ki jih pridobi pri izvajanju naloge iz 167.d člena tega zakona za namen obveščanja najemnikov denacionaliziranih stanovanj o njihovih pravicah ter za namen priprave dodatnih ukrepov za rešitev stanovanjskega vprašanja najemnikov. Podatki iz tega odstavka se hranijo do zaključka izvrševanja naloge iz 167.d člena tega zakona.
(3)
Ministrstvo, pristojno za stanovanja, dostopa do zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka in uporablja osebne podatke z enako vsebino, za enak namen in čas trajanja kot sklad.
167.c člen
(pogoji za dodelitev neprofitnega stanovanja ali javnega najemnega stanovanja)
(1)
Do dodelitve neprofitnega stanovanja v lasti občine, države, javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije ali do dodelitve javnega najemnega stanovanja v lasti sklada za neprofitno najemnino so upravičeni tudi najemniki denacionaliziranih stanovanj, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-
imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
-
prosilec je poslovno popolnoma sposobna oseba,
-
najemnik denacionaliziranega stanovanja ali njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi najemnik v zunajzakonski skupnosti, nima v lasti primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen lastnega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki jo mora po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas ter za neprofitno najemnino ali za nedoločen čas in za najemnino, ki se lastniku doplačuje v skladu s 167.d členom tega zakona.
(2)
Pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem imajo poleg oseb iz šestega odstavka 87. člena tega zakona prednost tudi najemniki denacionaliziranih stanovanj, ki se opredelijo kot obvezna prednostna kategorija v javnih razpisih za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.
(3)
Podrobnejše pogoje in merila za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem osebam iz prvega odstavka tega člena predpiše minister v pravilniku iz petega odstavka 87. člena tega zakona.
167.č člen
(odpoved najemne pogodbe in preveritev lastništva)
(1)
Če ima najemnik denacionaliziranega stanovanja ali njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi najemnik v zunajzakonski skupnosti, v lasti primerno stanovanje ali stanovanjsko stavbo, lahko lastnik denacionaliziranega stanovanja najemno pogodbo odpove.
(2)
Odpovedni razlog iz prejšnjega odstavka ni podan, če ima najemnik denacionaliziranega stanovanja ali njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi najemnik v zunajzakonski skupnosti, v lasti stanovanje ali stanovanjsko stavbo, ki jo mora po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas in za najemnino, ki se lastniku doplačuje v skladu s 167.d členom tega zakona.
(3)
Lastnik denacionaliziranega stanovanja, ki je v najemu najemnika denacionaliziranega stanovanja, lahko enkrat letno za vsako stanovanje vloži zahtevo za preveritev lastništva stanovanja ali stanovanjske stavbe najemnika denacionaliziranega stanovanja, njegovega zakonca ali osebe, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ki ustreza površinskim normativom po pravilniku iz 87. člena tega zakona. Zahteva se vloži pri skladu. Sklad izda potrdilo, ki vsebuje katastrske podatke o stanovanju ali stanovanjski stavbi, podatke o lastniku nepremičnine kot so navedeni v zemljiški knjigi in informacijo o skladnosti stanovanja ali stanovanjske stavbe s površinskimi normativi.
(1)
Lastnik denacionaliziranega stanovanja, ki ima v lasti stanovanje, ki je v najemu najemnika denacionaliziranega stanovanja, je upravičen do doplačila najemnine skladno s svojim lastniškim deležem.
(2)
Doplačilo najemnine iz prejšnjega odstavka je zmnožek dejanske površine stanovanja in razlike med priznano tržno najemnino, določeno v skladu s tretjim odstavkom 121.b člena tega zakona in neprofitno najemnino, določeno v skladu s tretjim odstavkom 115. člena tega zakona. Za izračun doplačila najemnine se kot dejanska površina stanovanja upošteva uporabna popravljena neto tlorisna površina stanovanja iz predpisa, ki ureja merila za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb.
(3)
Doplačilo najemnine iz prvega odstavka tega člena se upravičencu prizna največ za obdobje enega leta pred mesecem vložitve zahteve za doplačilo najemnine, pri čemer upravičencu pripada doplačilo najemnine najprej od začetka uporabe določb tega poglavja. Če najemna pogodba preneha veljati pred koncem koledarskega meseca, se upravičencu prizna sorazmerni del doplačila najemnine glede na trajanje najema.
(4)
Lastnik denacionaliziranega stanovanja lahko ponovno zaprosi za doplačilo najemnine po poteku enega leta od vložitve zahteve za doplačilo najemnine. Ne glede na prejšnji stavek lahko lastnik denacionaliziranega stanovanja ponovno zaprosi za doplačilo najemnine pred potekom enega leta od vložitve zahteve za preteklo leto, če v tem času ta člen preneha veljati.
(5)
Zahtevo za doplačilo najemnine lastnik denacionaliziranega stanovanja vloži na sklad, ki o zahtevi odloči z odločbo, na podlagi katere izplača doplačilo najemnine lastniku denacionaliziranega stanovanja v enkratnem znesku v roku največ 30 dni od pravnomočnosti odločbe.
(6)
Doplačilo najemnine se krije iz državnega proračuna.
(7)
Prejemnik doplačila najemnine iz prvega odstavka tega člena, ki želi v zvezi s plačilom dohodnine uveljavljati dejanske stroške od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in ti presegajo znesek neprofitnih najemnin, prejetih na podlagi najemnega razmerja iz prvega odstavka tega člena, lahko uveljavlja dejanske stroške, ki presegajo znesek prejetih neprofitnih najemnin, na način, kot velja v primeru uveljavljanja dejanskih stroškov od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, kadar dohodnino od dohodka iz oddajanja premoženja v najem izračuna plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja.
(8)
Do doplačila najemnine v skladu s tem členom niso upravičeni država, občine, javni stanovanjski skladi in druge pravne osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je država ali občina, ter neprofitne stanovanjske organizacije.
Sklad za namen opravljanja nalog iz 167.č in 167.d člena tega zakona z ustanoviteljem sklene pogodbo, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti. V imenu ustanovitelja pogodbo sklene ministrstvo, pristojno za stanovanja.
167.f člen
(najemno razmerje po preteku začasnega obdobja)
(1)
Ne glede na prvi odstavek 173. člena tega zakona po preteku obdobja iz 167.a člena tega zakona najemna pogodba med najemnikom denacionaliziranega stanovanja in lastnikom denacionaliziranega stanovanja ostane v veljavi, razen določb o višini najemnine.
(2)
Najemnina po najemni pogodbi med najemnikom denacionaliziranega stanovanja in lastnikom denacionaliziranega stanovanja se po preteku obdobja iz 167.a člena tega zakona oblikuje prosto, ne sme pa biti oderuška.
(3)
Najemnik denacionaliziranega stanovanja in lastnik denacionaliziranega stanovanja skleneta dodatek k najemni pogodbi iz prejšnjega odstavka, s katerim se dogovorita za novo višino najemnine.«.