(1)
Način izvajanja verske duhovne oskrbe, ki se lahko izvajajo v DSO, so:
1.
organiziranje in omogočanje verskih dejavnosti in obredov,
2.
obiskovanje in duhovno spremljanje,
3.
nudenje pogovorov in verske duhovne pomoči,
4.
zagotavljanje obredov, tudi ob verskih praznikih,
5.
nudenje verskih obredov ob umrlih,
6.
nudenje verske in duhovne oskrbe v nujnih primerih,
7.
drugi načini izvajanja verske duhovne oskrbe.
(2)
Verski uslužbenci izvajajo versko duhovno oskrbo iz prejšnjega odstavka tako, da ne motijo ali ovirajo rednega dela DSO, zaposleni in ostali sodelavci DSO pa spoštujejo pravico upravičenca do verske duhovne oskrbe, tako da verskim uslužbencem zagotavljajo nemoteno opravljanje službe ob primernem času.