(1)
Nesporazumi, ki nastanejo v zvezi z uresničevanjem pravice do verske duhovne oskrbe, se rešujejo na podlagi sporazuma med posamezno registrirano cerkvijo ali drugo versko skupnostjo in Vlado Republike Slovenije.
(2)
Če med Republiko Slovenijo in posamezno registrirano cerkvijo ali drugo versko skupnostjo tak sporazum ni sklenjen ali pa ne ureja tega vprašanja, Republika Slovenija in posamezna registrirana cerkev ali druga verska skupnost morebitna razhajanja, ki bi lahko nastala v zvezi z uresničevanjem pravice do verske duhovne oskrbe v DSO, rešujeta sporazumno.