Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih zaradi katerih mu dodatek pripada. Osnova za obračun dodatkov je delavčev osnovni osebni dohodek oziroma delavčeva osnovna urna postavka.
Podjetja v splošnih aktih opredelijo področja dela na katerih obstajajo težji delovni pogoji in določijo višino dodatka.
Delovni čas, ki je za delavca manj ugoden
%
– delo preko polnega delovnega časa 40
– delo v nočnem času, to je med 23. in 6. uro naslednjega dne,
oziroma delo v nočni izmeni, to je med 22. in 7. uro naslednjega
dne 30
– delo ob nedeljah in praznikih 50
– ponavljajoče se delo v popoldanski in nočni izmeni 10
– delo v deljenem delovnem času
– za prekinitev dela eno uro in več 15
– za prekinitev dela dve uri in več 20
– delo ob sobotah in nedeljah, kadar ti dnevi presegajo število
delovnih dni po internem koledarju podjetja (samo za voznike) 50
Dodatki se medsebojno ne izključujejo, razen dodatka za delo v nedeljo in delo ob praznikih.
Če podjetje uvede tako imenovani evropski delovni čas, delavcem ne pripada dodatek za delo v deljenem delovnem času v višini 15%.
Dodatek za nočno delo je vključen v izhodiščnem osebnem dohodku voznika.
-
za vsako izpolnjeno leto delovne dobe 0,5
Dodatek za stalnost v podjetju morajo podjetja urediti v internih aktih.
Nadomestila osebnega dohodka