Kršitve delovnih obveznosti so:
-
lažje kršitve delovne obveznosti,
-
hujše kršitve delovne obveznosti,
-
hujše kršitve delovne obveznosti za katere se mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja.
a)
Lažje kršitve delovne obveznosti so:
-
povzročanje nereda ali pretepa na delu oziroma vnje dela in odhajanje z dela brez dovoljenja odgovorne osebe,
-
malomarno opravljanje dela,
-
neprimeren odnos do sodelavcev,
-
opustitev dolžnosti obveščanja o napakah in okvarah na strojih, vozilih, zaščitnih sredstvih in drugih napravah,
-
neupoštevanje odredb vzdrževanja reda v okviru podjetja oziroma poslovnih prostorov
-
neopravičeni izostanek z dela, ki ni daljši od enega dne,
-
širjenje netočnih informacij o poslovanju podjetja,
-
nepravočasna izvršitev sklepov sprejetih na organih upravljanja oziroma poslovodnega organa,
-
lažje kršitve, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe, podjetniških kolektivnih pogodb in zakona.
b)
Hujše kršitve delovne obveznosti:
-
neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti,
-
kršitev določb zavarovanja pred požarom, eksplozijo in drugimi elementarnimi nesrečami,
-
nezakonito razpolaganje s sredstvi podjetja, ne glede na to, ali ima znake kaznivega dejanja ali ne,
-
dajanje netočnih podatkov, ki so bistvenega pomena za odločanje organov upravljanja in organov nadzora v podjetju,
-
dajanje netočnih podatkov na podlagi katerih se spravi delavca v zmoto pri uveljavljanju njegovih pravic,
-
prekoračitev pooblastil,
-
onemogočanje vpogleda v listine, če je to delavcu potrebno zaradi uveljavljanja njegovih pravic,
-
kršitev predpisov varstva pri delu,
-
večkratno neupravičeno zamujanje na delo in neupravičeni izostanek z dela, ki traja več kot en delovni dan,
-
večkratno predčasno odhajanje z dela brez dovoljenja,
-
neobveščanje podjetja o sicer opravičenem izostanku, če delavec svojega izostanka ne opraviči v 24 urah in če za to zamudo nima opravičila,
-
neopravičena odklonitev dela pri uvedbi dela preko polnega delovnega časa,
-
protipravno prilaščanje lastnine sodelavcev,
-
vsaka zloraba položaja, ne glede na to, ali je storjena z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi ali ne,
-
ponareditev ali uničenje listine, dajanje krivih podatkov,
-
povzročitev škode podjetju, če je to storjeno namenoma,
-
povzročanje zastojev v proizvodnji in poslovanju podjetja,
-
prihod na delo v vinjenem stanju, prinašanje alkoholnih pijač v podjetje ali uživanje alkoholnih pijač oziroma narkotikov med delom,
-
povzročanje nereda ali pretepa na delu oziroma v prostorih podjetja,
-
kršitev sklepov organov upravljanja in poslovodenja,
-
ponareditev zapisnikov in sklepov organov upravljanja,
-
neizpolnitev obveznosti v zvezi z gibljivim delovnim časom",
-
vožnja brez tahografskih vložkov.
c)
Hujše kršitve zaradi katerih se mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja so:
-
neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti, če je to vplivalo neposredno na potek delovnega procesa, tako da je delovni proces zaustavilo ali bistveno upočasnilo,
-
nezakonito razpolaganje s sredstvi, ki ima znake kaznivega dejanja,
-
nesmotrno ali neodgovorno uporabo sredstev podjetja, s čimer se povzroči škodo, ki presega celoletni povprečni osebni dohodek delavca v gospodarstvu Republike Slovenije,
-
opustitev dejanj, ki jih mora opraviti poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v okviru svojih pooblastil pa to vpliva na poslovodenje ali pa na uresničevanje pravic delavcev,
-
kršitev predpisov o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih ali drugih nevarnih materialov, če nastane nevarnost za življenje ali zdravje ljudi oziroma nevarnost za večjo materialno škodo oziroma če je ta škoda že nastala,
-
če delavec tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov ne dosega pričakovanih rezultatov dela,
-
zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila, če taka prekoračitev ali zloraba povzročita škodo podjetju ali pa kršitve pravic delavcev,
-
izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, ki jo določa zakon, splošni akt oziroma kolektivna pogodba,
-
zloraba pravice do bolniškega dopusta, ki se kaže v tem, da delavec namenoma podaljšuje zdravljenje oziroma bolezenski dopust,
-
kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja, če je zaradi tega prišlo ali bi lahko prišlo do onesnaževanja okolja, večje materialne škode ali ogrožanja človeških življenj,
-
če dejanje ali odpustitev delavca bistveno vpliva na izpolnjevanje ali obveznosti drugih delavcev in s tem nastane škoda v podjetju,
-
vožnja pod vplivom alkohola, mamil ali drugih narkotičnih sredstev,
-
če delavec med trajanjem delovnega razmerja za svoj ali tuj račun opravlja dela in sklepa posle, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost podjetja,
-
nekorekten odnos do strank, katerega posledica je hujše okrnjen ugled podjetja oziroma večja premoženjska škoda.