Zakon o sodnih taksah (ZST-UPB1) (uradno prečiščeno besedilo)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 20-871/2004, stran 2201 DATUM OBJAVE: 4.3.2004

RS 20-871/2004

871. Zakon o sodnih taksah (ZST-UPB1) (uradno prečiščeno besedilo)
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. januarja 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o sodnih taksah, ki obsega:

-

Zakon o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90 z dne 11. 1. 1990),

-

Zakon o financiranju javne porabe – ZFJP (Uradni list RS, št. 48/90 z dne 31. 12. 1990),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 14/91 z dne 1. 4. 1991),

-

Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije – ZUDE (Uradni list RS/I, št. 17/91 z dne 8. 10. 1991),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah – ZST-G (Uradni list RS, št. 38/96 z dne 19. 7. 1996),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah – ZST-G (Uradni list RS, št. 20/98 z dne 13. 3. 1998),

-

Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o oceni ustavnosti določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, št. U-I-112/98 (Uradni list RS, št. 50/98 z dne 10. 7. 1998),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah – ZST-H (Uradni list RS, št. 70/2000 z dne 8. 8. 2000),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah – ZST-I (Uradni list RS, št. 93/01 z dne 23. 11. 2001),

-

Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da se v četrtem odstavku tarifne številke 3 Zakona o sodnih taksah del besedila, ki zajema besedi "in zavarovanju", razveljavi, št. U-I-268/99-9 (Uradni list RS, št. 99/02 z dne 21. 11. 2002),

-

Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi prvega odstavka 8. člena Zakona o sodnih taksah, št. U-I-32/02-19 (Uradni list RS, št. 73/03 z dne 29. 7. 2003) in

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah – ZST-J (Uradni list RS, št. 121/03 z dne 8. 12. 2003).
436-03/89-1/32
Ljubljana, dne 29. januarja 2004.
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.
Z A K O N O SODNIH TAKSAH uradno prečiščeno besedilo (ZST-UPB1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Pred sodišči v Republiki Sloveniji se plačujejo takse po določbah tega zakona in taksne tarife, ki je njegov sestavni del.

2. člen

Takse se plačujejo:

1.

v pravdnem postopku,

2.

v postopku izvršbe in zavarovanja, razen za izvršitev odločb delovnih in socialnih sodišč v sporih delavcev iz delovnih razmerij oziroma v zvezi z delom,

3.

v nepravdnem postopku,

4.

v zemljiškoknjižnem postopku,

5.

v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave in v likvidacijskem postopku,

6.

v postopku za registracijo,

7.

v kazenskem postopku na zasebno tožbo,

8.

v upravnih sporih,

9.

v drugih primerih, ki jih določa zakon ali taksna tarifa.

3. člen

(1)

S tem zakonom predpisane takse mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja.

(2)

Za odločbo sodišča prve stopnje mora plačati takso tožnik oziroma predlagatelj.

(3)

Če mora po tem zakonu dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna; v zapuščinskem postopku pa so dediči dolžni plačati takso v sorazmerju s podedovanim premoženjem.

4. člen

(1)

Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost.

(2)

Če ni v tem zakonu ali taksni tarifi drugače določeno, nastane taksna obveznost:

1.

za vlogo – takrat, ko se vloga izroči, za vlogo, dano na zapisnik pa takrat, ko je zapisnik končan;

2.

za sodno odločbo – takrat, ko je obravnava zaključena, če stranka ni navzoča na obravnavi, pa takrat, ko se stranki ali njenemu zastopniku vroči prepis odločbe;

3.

za poprečno takso v zapuščinskem postopku – takrat, ko je zapuščinska obravnava končana;

4.

za poprečno takso v stečajnem postopku – takrat, ko postane odločba o delitvi pravnomočna; v postopku prisilne poravnave pa takrat, ko postane pravnomočna odločba, s katero se potrdi sklenjena poravnava;

5.

za sodne prepise – takrat, ko se prepis zahteva;

6.

za druga dejanja – takrat, ko se dejanje zahteva oziroma ko sodišče začne postopek.

5. člen

V upravnih sporih v stvareh socialnega varstva se taksa plača samo, če stranka v postopku ni uspela. Taksna obveznost za tožbo nastane, ko je sodna odločba, s katero je tožba zavrnjena ali zavržena, vročena stranki.

6. člen

(1)

Sodne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah (sodni kolki), gotovini oziroma z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti. Takse ni mogoče plačati s taksnimi vrednotnicami, če je bila vloga posredovana sodišču po elektronski poti.

(2)

V gotovini oziroma z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti se plačujejo takse tedaj, kadar mora taksni zavezanec plačati takso nad zneskom, določenim v predpisu iz četrtega odstavka tega člena. Pri plačilu taks se znesek takse zaokroži tako, da se znesek do 50 stotinov ne upošteva, znesek nad 50 stotinov pa se zaokroži na 1 tolar.

(3)

Takso v gotovini vplača taksni zavezanec na prehodni račun sodnih taks. Potrdilo o vplačilu takse se priloži vlogi, za katero je taksa plačana. Če je taksa vplačana z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti, plačilo takse ugotovi in na pisanju pisno potrdi uradna oseba pristojnega sodišča.

(4)

Tiskanje sodnih kolkov, dajanje v obtok, distribucijo, umik iz uporabe in zamenjavo ter znesek, do katerega se plačujejo sodne takse v taksnih vrednotnicah, predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.

(5)

Za vloge strank ter odločbe, prepise, potrdila oziroma izpiske sodišča, ki so v skladu z zakonom ali mednarodno pogodbo posredovani z uporabo informacijske tehnologije, se taksa predpisana s taksno tarifo lahko zniža v odstotku oziroma številu točk, ki ga določi Vlada Republike Slovenije.

(6)

Določbe tega zakona o plačilu takse v gotovini se smiselno uporabljajo tudi za plačevanje taks z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti, če ta zakon ne določa drugače.

7. člen

(1)

Taksne obveznosti se določajo v točkah ali v sorazmerju z vrednostjo zahtevka oziroma predmeta, izraženem v odstotkih. Vrednost zahtevka oziroma predmeta in razponi vrednosti so v tem zakonu določeni s številom točk.

(2)

Vrednost točke po tem zakonu znaša 19 tolarjev. (opomba: upoštevana uskladitev, Uradni list RS, št. 77/02)

(3)

Vlada Republike Slovenije lahko uskladi vrednost točke, določene v prejšnjem odstavku, z gibanjem stroškov za delo sodišč v sorazmerju z rastjo cen življenjskih potrebščin na območju Republike Slovenije.

(4)

Pri odmeri takse se vzame kot osnova za izračun takse vrednosti točke na dan nastanka taksne obveznosti.

(5)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri izračunu sodne takse, katero je potrebno plačati na podlagi opomina, uporabi vrednost točke, ki velja v času izdaje opomina, pri prisilni izterjavi sodne takse pa vrednost točke na dan, ko pristojni davčni urad izda taksnemu zavezancu ustrezno odločbo (drugi odstavek 29. člena) oziroma na dan izdaje sklepa iz prvega odstavka 30. člena tega zakona.

(6)

Ko sodišče odloča o povrnitvi stroškov postopka, upošteva pri odmeri višine teh stroškov za izračun takse vrednost točke na dan izdaje sklepa.

(7)

Če se taksna obveznost določa v sorazmerju z vrednostjo zahtevka, se pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka in pri odločanju o vrnitvi takse (32. do 36. člen tega zakona) najprej znesek plačane takse preračuna v točke po vrednosti točke na dan plačila takse, nato pa pri izračunu zneska stroškov, ki jih je treba povrniti oziroma zneska takse, ki ga je treba vrniti, uporabi vrednost točke na dan odločanja.

8. člen

(1)

Če taksa ni plačana ali ni plačana v celoti, to ni ovira za sodni postopek ali za opravo posameznega dejanja, če ni v zakonu ali v taksni tarifi določeno drugače.

(2)

Če stranka zahteva, je sodišče dolžno sprejeti naravnost od nje tudi vloge, ki sploh niso kolkovane ali so premalo kolkovane.

9. člen

(1)

Pravica, zahtevati plačilo sodne takse, zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati.

(2)

Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. Zastaranje pa nastane v vsakem primeru, ko potečejo štiri leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse.

10. člen

Prihodki od sodnih taks so prihodki Republike Slovenije.

II. TAKSNE OPROSTITVE

11. člen

(1)

Plačila sodnih taks so oproščeni država in državni organi, lokalne samoupravne skupnosti, humanitarne organizacije ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost.

(2)

Če nastane dvom, ali velja vzajemnost, se je sodišče dolžno obrniti za pojasnilo na ministrstvo, pristojno za pravosodje.

(3)

Takse se tudi ne plača v primeru, kadar tako določa poseben zakon.

12. člen

(1)

Ne plača se taksa:

-

za prvi predlog za vknjižbo in za prvo vknjižbo lastninske pravice na zgradbi ali posameznem delu zgradbe,

-

za prijavo terjatev delavcev po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 8/96, 39/97 in 52/99),

-

za vlogo o umiku in za odločbo o umiku tožbe, predloga, pravnega sredstva oziroma druge vloge,

-

za poravnavo ter

-

v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.

(2)

Taksa se ne plača v postopku za izvršitev zahtevka za preživljanje otroka ali zakonca oziroma osebe, ki je po predpisih rodbinskega prava izenačena z zakoncem.

(3)

Takse ne plača delavec v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in učenec ali študent v individualnih delovnih sporih zoper organizacijo oziroma delodajalca v zvezi s kadrovsko štipendijo ter začasnim ali občasnim opravljanjem dela.

12.a člen

(1)

V postopku v socialnih sporih, ki so premoženjske narave, se plača taksa po taksni tarifi, ki je določena za pravdni postopek, zmanjšana za 70%.

(2)

Plačilo takse v socialnih sporih zapade v plačilo z dnem, ko zapadejo v plačilo stroški postopka.

13. člen

(1)

Sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena lahko sodišče stranki plačilo taks tudi odloži do izdaje odločbe ali pa ji dovoli obročno plačilo.

(3)

Sklep o oprostitvi izda sodišče na predlog stranke. Predlogu mora stranka predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov iz prvega odstavka tega člena, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov iz prvega odstavka tega člena v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju.

(4)

Predpis o izdaji potrdil iz prejšnjega odstavka in o kriterijih za oprostitev izda minister, pristojen za finance.

14. člen

(1)

Sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje.

(2)

V primeru iz 5. člena tega zakona obsega taksna oprostitev tudi vloge, vložene pred predlogom za taksno oprostitev, če je predlog vložen pred pretekom roka, določenega za plačilo takse.

(3)

Oprostitev plačila taks velja samo v postopku, v katerem je bila oprostitev stranki priznana.

15. člen

(1)

Skrbnik odsotnega, katerega prebivališče je neznano in skrbnik za premoženje, katerega lastnik je neznan, ter začasni zastopnik stranke v postopku, ki ga je postavilo sodišče, niso dolžni plačevati taks za tistega, ki ga zastopajo.

(2)

Te takse se izterjajo iz premoženja zastopanega.

(3)

Neplačane takse vpiše sodišče v seznam taks in ravna po končanem postopku po 26. členu tega zakona.

16. člen

(1)

Taksna oprostitev je v korist le tistemu, kateremu je priznana.

(2)

Če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je ena ali več oseb od njih oproščena taks, mora tista, ki takse ni oproščena, plačati takso tako, kot da ni oproščenih, razen v primerih formalnega sosporništva (2. točka prvega odstavka 191. člena Zakona o pravdnem postopku).

17. člen

(1)

Če v pravdnem, kazenskem postopku ali postopku izvršbe in zavarovanja taks oproščena stranka uspe, je dolžna takse, ki bi jih morala plačati ta stranka, če ne bi bila oproščena, plačati stranka, ki ne uživa oprostitve, in sicer v sorazmerju s tem, koliko je oproščena stranka uspela v postopku.

(2)

Kadar so podani pogoji iz četrtega odstavka 173. člena Zakona o pravdnem postopku, lahko zahteva sodišče od oproščene stranke takso ne glede na prvi odstavek tega člena.

III. UGOTOVITEV VREDNOSTI ZA PLAČILO TAKSE

18. člen

(1)

Sodne takse se plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu.

(2)

Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem zakonu drugače določeno.

(3)

Za plačilo sodne takse je odločilna v točkah določena vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge oziroma opravi dejanja.

19. člen

V sporih o pravici do zakonite preživnine ali o terjatvi posameznih zneskov zakonite preživnine se izračuna vrednost za plačilo takse tako, da se seštejejo dajatve za tri mesece, razen če se zahteva preživnina za krajši čas.

20. člen

(črtan)

21. člen

(1)

Če gre v sporu za dedno pravico na vsej zapuščini, se vzame kot vrednost zahtevka vrednost čiste zapuščine; če pa gre v sporu samo za del zapuščine ali za določeno stvar iz zapuščine, se vzame kot vrednost zahtevka za plačilo takse čista vrednost tega dela oziroma te stvari.

(2)

V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine.

22. člen

Kot vrednost zahtevka za plačilo takse se vzame:

1.

v sporih o odpovedi pogodbe o najemu ali zakupu stvari, v sporih o odpovedi stanovanjskega razmerja, v sporih o odpovedi stanovanjske ali podstanovalske pogodbe, v sporih za izpraznitev stanovanjskih prostorov, v sporih za odpoved najemne pogodbe in za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora – znesek v vrednosti 5.000 točk;

2.

če se zahteva zavarovanje dokazov pred začetkom pravde – znesek v vrednosti 1.000 točk;

3.

v sporih za objavo popravka – znesek v vrednosti 1.000 točk;

4.

v vseh drugih primerih, če v tem zakonu ni drugače določeno – znesek v vrednosti 1.000 točk.

23. člen

(črtan)

24. člen

(1)

Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Tudi na ugovor druge stranke, da je navedena vrednost zahtevka oziroma predmeta nepravilna, sodišče na ta način določi pravo vrednost za plačilo takse.

(2)

Zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti iz prvega odstavka tega člena je dopustna posebna pritožba samo v primeru, ko se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari.

25. člen

Sprememba vrednosti med postopkom

(1)

Prvotna vrednost ostane podlaga za plačilo takse, ne glede na to, če se ta vrednost med postopkom spremeni, če ni v naslednjih odstavkih drugače določeno.

(2)

Če ugotovi sodišče po prejšnjem členu novo vrednost, se vzame kot podlaga za plačilo takse nova vrednost.

(3)

Če se spremeni vrednost zaradi spremembe ali delne rešitve zahtevka, se vzame kot vrednost za plačilo takse spremenjena vrednost za vse tiste vloge in dejanja, ki se vložijo oziroma opravljajo po taki spremembi. Če se spremeni vrednost zaradi izjave stranke v vlogi, se plača taksa po spremenjeni vrednosti tudi za to vlogo.

(4)

Če se s pravnim sredstvom odločba le deloma izpodbija, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela.

(5)

Če vložita pravno sredstvo obe stranki, se odmeri taksa za pravno sredstvo vsaki stranki posebej in je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija.

(6)

Za pravno sredstvo, ki se vloži samo zoper odločbo o stroških postopka ali o stranskih terjatvah, se plača taksa samo po znesku stroškov oziroma stranskih terjatev.

(7)

Če se po določbah tega člena spremeni vrednost med postopkom, se nova vrednost določi v točkah po vrednosti točke na dan spremembe vrednosti. Če je zaradi spremembe vrednosti treba takso doplačati, se že plačani del takse obračuna na način iz sedmega odstavka 7. člena tega zakona.

IV. IZTERJAVA NEPLAČANE TAKSE

26. člen

(1)

Če je stranka navzoča pri sodnem dejanju, za katero mora plačati takso, pa je ne plača takoj, jo sodišče opozori, da mora plačati takso v petnajstih dneh.

(2)

Po prejšnjem odstavku ravna sodišče tudi, kadar stranka neposredno izroči vlogo, za katero ni plačana ali ni plačana vsa taksa.

(3)

Če stranka ni navzoča pri sodnem dejanju, za katero mora plačati takso, ji pošlje sodišče nalog, naj v petnajstih dneh od vročitve naloga plača dolžno takso.

(4)

Če prejme sodišče po pošti vlogo, za katero sploh ni plačana ali ni plačana vsa taksa, ali če taksni zavezanec ne predloži potrdila o plačilu vse takse, ki se plača v gotovini, pošlje sodišče taksnemu zavezancu opomin, naj v 15 dneh od vročitve opomina plača sodno takso. V teh primerih se plača tudi taksa za opomin.

(5)

V primerih iz prejšnjih odstavkov sodišče stranko tudi opozori na posledice, če takse v roku ne bi plačala.

27. člen

(1)

Na zahtevo stranke je sodišče dolžno izdati odločbo o odmeri takse.

(2)

Zoper odločbo sodišča iz prejšnjega odstavka je dopustna posebna pritožba samo v primeru, ko se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari.

28. člen

(1)

Če ima taksni zavezanec prebivališče ali ima sedež v tujini, pa ne plača takse tedaj, ko nastane taksna obveznost, sodišče po končanem postopku s sklepom ugotovi, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa ter naloži taksnemu zavezancu, da v roku, ki ne sme biti krajši kot 30 dni in ne daljši kot 90 dni od prejema odločbe, plača dolžno takso.

(2)

Kazenska taksa iz prejšnjega odstavka znaša 50% vrednosti neplačane takse.

(3)

Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena je dopustna pritožba na sodišče druge stopnje v 15 dneh od vročitve sklepa.

(4)

Pravnomočen sklep iz prvega odstavka tega člena je izvršilni naslov.

(5)

Pravnomočen sklep iz prvega odstavka tega člena pošlje sodišče organu, ki je po zakonu pristojen za zastopanje in uveljavljanje premoženjskih pravic in koristi Republike Slovenije v tujini.

29. člen

(1)

Če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki je določen v 26. členu tega zakona, sporoči sodišče to v nadaljnjem roku 15 dni pristojnemu davčnemu uradu, v kateri ima taksni zavezanec svoje stalno prebivališče (sedež), naj takso prisilno izterja, na spisu pa zaznamuje, da je omenjeni organ obveščen o neplačani taksi.

(2)

Ko prejme pristojni davčni urad sporočilo, izda odločbo, s katero naloži taksnemu zavezancu naj v 15 dneh od prejema odločbe plača dolžno takso in 50% pribitka nanjo kot kazensko takso. Če taksni zavezanec v tem roku takse ne plača, se obe taksi prisilno izterjata in knjižita na račun prihodkov od sodnih taks.

(3)

Če upravni organ ugotovi, da je bila taksa plačana v gotovini, pa taksni zavezanec ni predložil potrdila o plačilu, se zaračuna in izterja samo kazenska taksa v višini 10%, vendar ne več kot 250 točk. Če taksa ni bila plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa po drugem odstavku tega člena.

30. člen

(1)

Če je taksni zavezanec pravna oseba, ugotovi sodišče s sklepom, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa (drugi odstavek 29. člena) oziroma koliko znaša kazenska taksa, če taksni zavezanec ni predložil potrdila o plačilu takse v gotovini (tretji odstavek 29. člena).

(2)

Zoper sklep iz prvega odstavka je dopustna pritožba v petnajstih dneh od vročitve sklepa.

(3)

O pritožbi odloča sodišče druge stopnje.

(4)

Sodišče prve stopnje lahko na podlagi pritožbe spremeni ali razveljavi sklep iz prvega odstavka, če je pritožbi priloženo potrdilo o plačilu takse.

(5)

Po pravnomočnosti sklepa pošlje sodišče sklep v izvršitev organizacijam, pooblaščenim za plačilni promet, pri katerih ima taksni zavezanec odprte račune oziroma denarna sredstva.

(6)

Organizacije, pooblaščene za plačilni promet, morajo ravnati po sklepu sodišča in določbah zakona, ki ureja sodno izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, in prenesti sredstva zavezanca na račun Republike Slovenije, naveden v sklepu.

(7)

Če takse ni mogoče izterjati po določbah tega člena, se taksa prisilno izterja po določbah 29. člena tega zakona.

31. člen

Če neplačane takse v posamezni zadevi ne presegajo vrednosti 150 točk, se ne uporabljajo določbe tega poglavja o prisilni izterjavi takse.

V. VRNITEV TAKSE

32. člen

Pravico zahtevati vrnitev takse ima, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso večjo od predpisane, kakor tudi, kdor je plačal takso za določeno sodno dejanje, pa to dejanje ni bilo opravljeno.

32.a člen

(1)

Če sodišče vlogo, za katero je plačana taksa, zavrže, se stranki vrne polovico takse, ki je plačana v skladu s tem zakonom.

(2)

Če stranka vlogo, za katero je plačala takso, umakne preden je sodišče razpisalo narok za obravnavo, če se odloča brez obravnave, pa pred izdajo odločbe ali če stranki pred izdajo odločbe skleneta sodno poravnavo, se stranki vrne polovico takse, ki je plačana v skladu s tem zakonom.

(3)

Če se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa ni bila plačana oziroma, ker ni bilo predloženo dokazilo o plačilu takse, je stranka dolžna za vlogo plačati četrtino takse, ki je določena s tem zakonom. V tem primeru se kazenska taksa ne plača.

33. člen

(1)

Če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča ali če je v kazenskem postopku na zasebno tožbo izdana zavrnilna sodba zaradi nepristojnosti, se taksa, plačana za prvo odločbo, všteje v takso za novo odločbo. Če je taksa, ki naj se všteje, večja od takse za novo odločbo, se presežek ne vrne.

(2)

Če se vpis vknjižbe ali predznambe z odločbo višjega sodišča popolnoma ali deloma razveljavi, se vrne vsa plačana taksa oziroma sorazmeren del.

34. člen

(1)

Zahteva za vrnitev takse se vloži pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji, in sicer v 60 dneh od dneva, ko je bila taksa pomotoma plačana oziroma od dneva, ko je prizadeti zvedel, da dejanje ni bilo opravljeno.

(2)

Vrnitve takse ni mogoče zahtevati po preteku dveh let od dneva, ko je bila plačana.

35. člen