Nalaganje dokumenta...
Slovenski računovodski standardi 40 (2004)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 8-408/2004, stran 1034 DATUM OBJAVE: 30.1.2004
RS 8-408/2004
408. Slovenski računovodski standardi 40 (2004)
Na podlagi 14. člena zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01) je Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo, dne 14. 10. 2003 sprejel
S L O V E N S K E R A Č U N O V O D S K E
S T A N D A R D E 40 (2004)
RAČUNOVODSKE REŠITVE V INVALIDSKIH ORGANIZACIJAH
A) Uvod
(1)
Ta standard ureja računovodstvo v društvih in zvezah, ki so na podlagi zakona o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02) pridobili status invalidske organizacije (odslej invalidska organizacija). Pri računovodskem obravnavanju poslovnih dogodkov, glede katerih ta standard ne določa pravil, uporabljajo invalidske organizacije pravila, določena s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi.
(2)
Določa način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja letnih poročil za invalidske organizacije ter obdeluje ugotavljanje in obravnavanje presežka prihodkov in presežka odhodkov. Določa tudi nekatera pravila pripoznavanja in vrednotenja bilančnih postavk.
(3)
Opredeljuje ključne pojme in vsebuje tudi pojasnila.
(4)
Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvami ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) in uvodom v slovenske računovodske standarde.
B) Standard
40.1.
Invalidska organizacija vodi temeljne poslovne knjige v skladu z izbranim načinom vodenja poslovnih knjig in na podlagi knjigovodskih listin, kakor določa ta standard.
40.2.
Invalidska organizacija vodi pomožne poslovne knjige v obsegu, ki je glede na področje in obseg njene dejavnosti potreben za pojasnjevanje postavk v temeljnih poslovnih knjigah in za sprotno ugotavljanje stanja.
40.3.
Invalidska organizacija sestavi na podlagi podatkov, izkazanih v poslovnih knjigah, in popisa na koncu obračunskega obdobja letno poročilo, ki obsega:
-
bilanco stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na koncu obračunskega obdobja, ter
-
izkaz poslovnega izida, ki prikazuje stroške, donose, prihodke in presežek prihodkov ali presežek odhodkov v obračunskem obdobju.
B) 1. Letno poročilo o poslovanju
40.4.
Invalidska organizacija sestavi na koncu obračunskega obdobja bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, kakor določa ta standard. Letno poročilo o poslovanju sestavi najkasneje do konca februarja naslednjega obračunskega obdobja.
40.5.
Bilanco stanja sestavljajo najmanj tele postavke:
I.
Sredstva
1.
Osnovna sredstva po neodpisani vrednosti ter dolgoročno razmejeni stroški oziroma odhodki.
2.
Dolgoročne terjatve in finančne naložbe.
3.
Zaloge.
4.
Terjatve do članov in kupcev.
5.
Druge kratkoročne terjatve in kratkoročne finančne naložbe.
6.
Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina.
7.
Aktivne časovne razmejitve.
Skupaj sredstva (od 1 do 7)
II.
Obveznosti do virov sredstev
8.
Društveni sklad – ustanovitvena vloga, rezerve in drugi viri.
9.
Društveni sklad – presežek prihodkov ali presežek odhodkov.
10.
Dolgoročne obveznosti.
11.
Kratkoročne obveznosti do članov in dobaviteljev.
12.
Druge kratkoročne obveznosti.
13.
Pasivne časovne razmejitve.
Skupaj obveznosti do virov sredstev (od 8 do 13).
V posameznih postavkah bilance stanja se izkažejo tile podatki:
Osnovna sredstva po neodpisani vrednosti ter dolgoročno razmejeni stroški oziroma odhodki zajemajo neodpisano vrednost opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev na dan bilanciranja, ki je razlika med nabavno vrednostjo in nabranim popravkom vrednosti, ter knjigovodsko vrednost dolgoročno razmejenih stroškov oziroma odhodkov na dan bilanciranja.
Dolgoročne terjatve in finančne naložbe zajemajo knjigovodsko vrednost dolgoročnih terjatev in dolgoročnih finančnih naložb, ki jih ima invalidska organizacija na dan bilanciranja. Tisti zneski dolgoročnih terjatev in finančnih naložb, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani, se izkažejo med kratkoročnimi terjatvami oziroma kratkoročnimi finančnimi naložbami.
Zaloge zajemajo vrednost zalog materiala in trgovskega blaga ter zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje na koncu obračunskega obdobja.
Terjatve do članov in kupcev zajemajo knjigovodsko vrednost kratkoročnih terjatev do članov in kupcev na dan bilanciranja, ki še niso plačane. V tej postavki se izkažejo tudi tisti zneski dolgoročnih terjatev do članov in kupcev, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani.
Druge kratkoročne terjatve in kratkoročne finančne naložbe zajemajo knjigovodsko vrednost kratkoročnih terjatev do dobaviteljev iz predujmov, kratkoročnih finančnih naložb in kratkoročnih terjatev iz drugih naslovov, razen kratkoročnih terjatev do članov in kupcev na dan bilanciranja. V tej postavki se izkažejo tudi tisti zneski drugih dolgoročnih terjatev, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani.
Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina zajemajo denarna sredstva na računih, prek katerih invalidska organizacija posluje, depozite na takojšen odpoklic, prejete čeke in gotovino v blagajni ter izdane čeke kot odbitno postavko.
Aktivne časovne razmejitve zajemajo zneske aktivnih časovnih razmejitev na dan bilanciranja.
Društveni sklad – ustanovitvena vloga, rezerve in drugi viri – zajema znesek društvenega sklada vključno z zneski dolgoročnih rezervacij, zmanjšan za znesek presežka prihodkov iz prejšnjih in obravnavanega obračunskega obdobja.
Društveni sklad – presežek prihodkov ali presežek odhodkov – zajema znesek presežkov prihodkov prejšnjih in obravnavanega obračunskega obdobja, ki še ni razporejen za določen namen, oziroma znesek presežkov odhodkov iz prejšnjih obračunskih obdobij in obravnavanega obračunskega obdobja, ki še ni pokrit, na dan bilanciranja.
Dolgoročne obveznosti zajemajo zneske dobljenih dolgoročnih posojil, dobljenih dolgoročnih blagovnih kreditov in drugih dolgoročnih obveznosti na dan bilanciranja, razen tistih zneskov dolgoročnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani, in se izkazujejo med kratkoročnimi obveznostmi.
Kratkoročne obveznosti do članov in dobaviteljev zajemajo zneske teh obveznosti na dan bilanciranja ter tiste zneske dolgoročnih obveznosti do članov in dobaviteljev, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani.
Druge kratkoročne obveznosti zajemajo zneske kratkoročnih obveznosti do kupcev iz predujmov, kratkoročnih obveznosti do posojilodajalcev in kratkoročnih obveznosti iz drugih naslovov ter tiste zneske drugih dolgoročnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani.
Pasivne časovne razmejitve zajemajo zneske pasivnih časovnih razmejitev na dan bilanciranja.
40.6.
Sredstva, obveznosti in društveni sklad se vrednotijo in izkazujejo po tehle pravilih:
1.
Osnovna sredstva so sredstva, ki jih ima invalidska organizacija za ustvarjanje proizvodov ali opravljanje storitev oziroma dajanje v najem ali za pisarniške namene in se bodo po pričakovanjih uporabljala v več kot enem obračunskem obdobju.
Osnovna sredstva se ovrednotijo po dokumentirani nakupni ceni, povečani za dokumentirane oziroma dokazljive neposredne stroške, ki jih je mogoče pripisati njihovi usposobitvi za uporabo. Nabavna vrednost podarjenih osnovnih sredstev, katerih nakupna cena oziroma tržna vrednost ni znana, se določi z ocenitvijo, pri čemer se upošteva nabavna vrednost enakega ali primerljivega osnovnega sredstva.
Nabavna vrednost osnovnih sredstev se zmanjšuje z letnimi popravki te vrednosti, ugotovljenimi na podlagi amortizacijskih stopenj, ki jih vnaprej določi invalidska organizacija.
Dolgoročno razmejeni stroški oziroma odhodki so tisti stroški oziroma odhodki, ki se nanašajo na več obračunskih obdobij. Vrednotijo se s plačanimi zneski.
Opredmetena osnovna sredstva se lahko prevrednotijo zaradi okrepitve na podlagi ocenitve, ki jo opravi strokovno usposobljena oseba. Za znesek prevrednotenja zaradi okrepitve se izkaže posebni prevrednotovalni popravek društvenega sklada. Opredmetena osnovna sredstva se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Za znesek prevrednotenja zaradi oslabitve se izkažejo drugi odhodki. Pri prevrednotenju zaradi odprave oslabitve se do zneska prejšnje oslabitve izkažejo drugi prihodki, za preostali znesek prevrednotenja pa se izkaže posebni prevrednotovalni popravek društvenega sklada. Če je bilo opredmeteno osnovno sredstvo pred prevrednotenjem zaradi oslabitve okrepljeno, se najprej zmanjša posebni prevrednotovalni popravek društvenega sklada, za preostali znesek pa se izkažejo drugi odhodki.
Neopredmetena osnovna sredstva in dolgoročno razmejeni stroški oziroma odhodki se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo, zaradi oslabitve pa se, če ne ustrezajo več sodilom, po katerih so bile posamezne postavke prvotno usredstvene.
2.
Dolgoročne naložbe so finančne naložbe v obliki danih dolgoročnih posojil in kupljenih dolgoročnih vrednostnih papirjev oziroma lastniških deležev (kapitala) ter dolgoročne terjatve, ki bodo zapadle v plačilo ali jih bo invalidska organizacija prodala čez več kot 12 mesecev.
Dolgoročne finančne naložbe, razen naložb v kapitalske naložbe, se vrednotijo z zneski, ki jih invalidska organizacija na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin terja od dolžnikov. Naložbe v lastniške deleže se vrednotijo po nakupni ceni. Vrednost dolgoročnih naložb se zmanjšuje za zneske odplačil.
Prevrednotovanje dolgoročnih finančnih naložb zaradi okrepitve se ne opravlja, razen na podlagi dogovorjenega ali predpisanega prevrednotovanja naložb zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti in zaradi njihovih sprememb, ki temeljijo na pravnih podlagah. Pravna podlaga je tudi splošno prevrednotenje kapitala.
Dvomljive, sporne in neizterljive dolgoročne finančne naložbe se prevrednotijo zaradi oslabitve, če se utemeljeno domneva, da ne bodo poravnane oziroma da ne bodo poravnane v celoti. Zmanjšajo se prek popravka vrednosti, ki se oblikuje v breme finančnih odhodkov. Odpisi dolgoročnih finančnih naložb se tedaj, ko so utemeljeni z ustreznimi listinami, pokrijejo v breme tako oblikovanih popravkov vrednosti.
3.
Dolgoročne terjatve so terjatve, ki zapadejo v plačilo čez več kot 12 mesecev. Vrednotijo se z zneski, ki jih invalidska organizacija na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin terja od dolžnikov. Vrednost dolgoročnih terjatev se zmanjšuje za zneske odplačil.
Prevrednotovanje dolgoročnih terjatev zaradi okrepitve se ne opravlja, razen na podlagi dogovorjenega ali predpisanega prevrednotovanja terjatev zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti in zaradi njihovih sprememb, ki temeljijo na pravnih podlagah. Dvomljive, sporne in neizterljive dolgoročne terjatve se prevrednotijo zaradi oslabitve, če se utemeljeno domneva, da ne bodo poravnane oziroma da ne bodo poravnane v celoti. Zmanjšajo se prek popravka vrednosti, ki se oblikuje v breme drugih odhodkov. Odpisi dolgoročnih terjatev se tedaj, ko so utemeljeni z ustreznimi listinami, pokrijejo v breme tako oblikovanih popravkov vrednosti.
4.
Zaloge materiala in trgovskega blaga se vrednotijo po nakupnih cenah, zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje pa s stroški izdelavnega materiala in tujih izdelavnih storitev. Porabljene zaloge se vrednotijo po izbrani metodi.
Zaloge materiala in trgovskega blaga se lahko na koncu obračunskega obdobja ovrednotijo po zadnjih dokumentiranih nakupnih cenah, zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje pa po zadnjih cenah potroškov izdelavnega materiala in tujih izdelavnih storitev. Za ugotovljene razlike se popravijo stroški materiala ali prodanega trgovskega blaga oziroma materiala in storitev.
Nekurantne zaloge se prevrednotijo, če je njihova knjigovodska vrednost večja od njihove nadomestljive vrednosti.
5.
Kratkoročne terjatve in finančne naložbe, razen naložb v kapitalske naložbe, se vrednotijo z zneski, ki jih invalidska organizacija na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin terja od dolžnikov. Kapitalske naložbe se vrednotijo po nakupni ceni. Vrednost kratkoročnih terjatev in posojil se zmanjšuje za zneske odplačil.
Prevrednotovanje kratkoročnih terjatev in finančnih naložb zaradi okrepitve se ne opravlja, razen na podlagi dogovorjenega ali predpisanega prevrednotovanja naložb in terjatev zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti ter zaradi njihovih sprememb, ki temeljijo na pravnih podlagah.
Dvomljive, sporne in neizterljive kratkoročne terjatve in finančne naložbe se prevrednotijo zaradi oslabitve, če se utemeljeno domneva, da ne bodo poravnane oziroma da ne bodo poravnane v celoti. Zmanjšajo se prek popravka vrednosti, ki se oblikuje v breme drugih odhodkov oziroma finančnih odhodkov. Odpisi kratkoročnih terjatev in finančnih naložb se tedaj, ko so utemeljeni z ustreznimi listinami, pokrijejo v breme tako oblikovanih popravkov vrednosti.
6.
Denarna sredstva so gotovina v blagajni, denarna sredstva na vpogled na računih pri bankah in prejeti čeki. Izdani čeki niso denarna sredstva, temveč se med denarnimi sredstvi le izkazujejo kot odbitna postavka.
7.
Aktivne časovne razmejitve so zneski obveznosti ali plačil, ki kot stroški oziroma odhodki še ne vplivajo na poslovni izid oziroma še ne povečujejo vrednosti sredstev, in zneski prihodkov, ki še niso zaračunani, a so že vključeni v poslovni izid obračunskega obdobja.
8.
Dolgoročne obveznosti so posojila, dobljena pri bankah in drugih posojilodajalcih, pa tudi dobljeni blagovni krediti in druge obveznosti iz poslovanja, katerih rok vračila presega 12 mesecev. Dolgoročne obveznosti se vrednotijo z zneski, ki jih invalidska organizacija na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin dolguje upnikom. Vrednost dolgoročnih obveznosti se zmanjšuje za zneske odplačil.