1. Vsaka članica ob upoštevanju notranje zakonodaje, pogojev in prakse ter po posvetu z najreprezentativnejšimi organizacijami delodajalcev in delojemalcev ter drugimi zainteresiranimi stranmi, ki jih to lahko prizadene, oblikuje, izvaja in v rednih presledkih pregleduje celovito politiko države glede varovanja delavcev, prebivalstva in okolja pred tveganjem večjih nesreč.
2. Ta politika se izvaja s preprečevalnimi in varnostmi ukrepi v obratih z nevarnostjo večjih nesreč in se mora z njo, če je to izvedljivo, pospeševati uporaba najboljših razpoložljivih tehnik.