Energetski zakon (EZ-2)

Ne glede na določbe 209. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24) se lahko postopek za razlastitev ali omejitev lastninske pravice začne zgolj na predlog države, lokalne skupnosti ali investitorja v energetsko infrastrukturo iz prvega odstavka prejšnjega člena. Če investitorju v energetsko infrastrukturo iz prvega odstavka prejšnjega člena v 30 dneh po vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o pridobitvi lastninske pravice na nepremičninah iz prejšnjega člena te pogodbe ne uspe skleniti, vloži država oziroma lokalna skupnost oziroma investitor v energetsko infrastrukturo iz prvega odstavka prejšnjega člena kot razlastitveni upravičenec nemudoma predlog za razlastitev. Ponudba za sklenitev pogodbe mora vsebovati cenitev sodno zapriseženega cenilca.

Če je razlastitveni upravičenec investitor v energetsko infrastrukturo iz prvega odstavka prejšnjega člena, je razlaščeno nepremičnino dovoljeno uporabljati samo za namen iz prvega odstavka prejšnjega člena, uresničitev katerega je bila razlog razlastitve in ki ga je določil razlastitveni organ z razlastitveno odločbo. Ta omejitev se zaznamuje v zemljiški knjigi po pravilih, ki jih zakon, ki ureja zemljiško knjigo, določa za zaznambo pravnega dejstva o javnopravnih omejitvah. Zaznamba ima za posledico, da omejitev iz prvega stavka tega člena učinkuje tudi proti poznejšim pridobiteljem lastninske pravice na nepremičnini, pri kateri je vpisana.

Če investitorju v energetsko infrastrukturo iz prvega odstavka prejšnjega člena v 30 dneh po vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice ali služnosti v javno korist na nepremičninah iz prejšnjega člena te pogodbe ne uspe skleniti, lahko nemudoma vloži predlog za omejitev lastninske pravice. Ponudba za sklenitev pogodbe mora vsebovati cenitev sodno zapriseženega cenilca.

Ne glede na določbe drugih zakonov se pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist ali stavbne pravice sklepajo za čas obratovanja energetske infrastrukture iz prvega odstavka prejšnjega člena in v korist vsakokratnega investitorja ali lastnika posamezne infrastrukture ali v korist gospodujočega zemljišča, katerega lastnik je investitor ali lastnik infrastrukture.

Ne glede na določbe o pridobitvi lastninske pravice in posesti v nujnem postopku v zakonu, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice, so postopki za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po tem zakonu nujni, če je javna korist izkazana v skladu z določbami zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice, in če razlastitveni upravičenec pri sodišču ali notarju da v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini ene polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi, s čimer se šteje, da je izpolnjen pogoj za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini.

V notarskem zapisu ali zapisniku o prevzemu denarja v hrambo mora biti določen rok hrambe zneska iz prejšnjega odstavka do izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine ali najmanj pet let, kar nastopi prej. Kot pogoj za izplačilo razlastitvenemu zavezancu ali drugi upravičeni osebi mora biti določena predložitev sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi.

Ne glede na določbe o javni koristi v zakonu, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice, se v postopku razlastitve ali omejitve lastninske pravice na nepremičninah na območju prostorskega akta za prostorske ureditve državnega pomena ali pri že zgrajenih omrežjih gospodarske javne infrastrukture ali njihovih delih, ki so evidentirani v katastru gospodarske javne infrastrukture, ne ugotavlja, ali država razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego razlastitvenega namena ali namena omejitve lastninske pravice.

Za prenos lastninske pravice, stavbne pravice ali služnosti na razlaščeni nepremičnini na investitorja v energetsko infrastrukturo iz prvega odstavka prejšnjega člena se ne uporabljajo predpisi, ki urejajo prodajo stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

Določbe tega zakona o obsegu ustanovitve služnosti ali stavbne pravice v javno korist na zemljiščih v lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti se uporabljajo ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov, ki ta vprašanja za posamezne vrste zemljišč urejajo drugače.

Ne glede na zakon, ki ureja ceste, zakon, ki ureja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, zakon, ki ureja Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji, in zakon, ki ureja gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije, se odškodnina za služnost ali stavbno pravico v javno korist za namene iz prvega odstavka prejšnjega člena na zemljiščih v lasti države ali lokalne skupnosti ne plačuje. Vsaka pogodbena stranka nosi svoje stroške priprav pogodbe o omejitvi lastninske pravice. Za izvrševanje služnosti se ne zahteva plačilo taks ali drugih dajatev za uporabo zemljišč v njihovi lasti ali pogojuje izdaja drugih mnenj ali soglasij s plačilom stroškov, ki nimajo podlage v zakonu.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ni ovira za dovolitev vpisa prenosa oziroma omejitve lastninske pravice v javno korist.

Služnost za elektroenergetske vode se ustanovi največ v širini oziroma obsegu kot ga določa 112. člen tega zakona, služnost za prenosne sisteme plina pa se ustanovi v širini oziroma obsegu, kot ga določa 113. člen tega zakona. V času gradnje prenosnega sistema plina se ustanovi začasna služnost v širini oziroma obsegu, kot je predvidena s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja za predmetni vod.