156. člen
(razglasitev stanj povečanega tveganja pri oskrbi z energijo)
(1)
V primeru motenj, ki se lahko pričakujejo (v nadaljnjem besedilu: predvidene motnje), ali motenj, ki že obstajajo zaradi razmer doma, v regiji ali širše (v nadaljnjem besedilu: dejanske motnje), pri oskrbi z električno energijo in plinom v Republiki Sloveniji vlada razglasi višjo ali nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo. Za motnje iz prejšnjega stavka se štejejo motnje pri oskrbi zaradi nezmožnosti dobaviteljev zagotoviti potrebne količine električne energije ali plina na trgu doma in iz uvoza, nezmožnosti porabnikov za zamenjavo osnovnega energenta z nadomestnimi ali zaradi neobratovanja energetske infrastrukture, kot posledice poškodb zaradi naravnih nezgod ali zlonamernih dejanj zaradi terorizma ali vojne, ki terjajo pripravo na začasno razglasitev nedelovanja trga, ter tudi možne posledice na oskrbo domačih odjemalcev v primeru čezmejnih vplivov motenj pri oskrbi v regiji.
(2)
Nižja stopnja tveganja pri oskrbi z energijo pomeni pripravo na krizo na področju oskrbe z energijo, saj so prepoznana tveganja oziroma okoliščine, da bo zelo verjetno treba razglasiti stopnjo pripravljenosti v sektorju oskrbe s plinom v skladu z Uredbo (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (UL L št. 280 z dne 28. 10. 2017, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2022/1032 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredb (EU) 2017/1938 in (ES) št. 715/2009 glede skladiščenja plina (UL L št. 173 z dne 30. 6. 2022, str. 17) in zgodnje opozorilo v sektorju oskrbe z električno energijo v skladu z Uredbo (EU) 2019/941 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in razveljavitvi Direktive 2005/89/ES (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 1), pri čemer se ocenjuje, da je že treba obvestiti energetske družbe ter odjemalce električne energije in zemeljskega plina prek sredstev javnega obveščanja, da se pripravijo na pričakovane krizne razmere in izvedejo potrebne in možne ukrepe, kot so sprememba poslovanja, napolnitev zalog goriv, zagotovitev dodatnih skladiščnih kapacitet ali dobav goriv, zamenjava goriva in podobno.
(3)
Višja stopnja tveganja pri oskrbi z energijo pomeni krizo na področju oskrbe z energijo, ker so že razglašene izredne razmere pri oskrbi s plinom na podlagi akta, ki določa postopke, vloge in odgovornosti v posamezni stopnji krize pri oskrbi s plinom, in kadar na podlagi analize zadostnosti v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2017/1485 z dne 2. avgusta 2017 o določitvi smernic za obratovanje sistema za prenos električne energije (UL L št. 220 z dne 25. 8. 2017, str. 1) sistemski operater ugotovi, da bo v določenem obdobju prišlo do večjega pomanjkanja ponudbe električne energije v regulacijskem območju, zaradi česar je treba izkoristiti vse domače vire za proizvodnjo električne energije in toplote.
(4)
Vlada lahko v času razglašene nižje ali višje stopnje tveganja pri oskrbi z energijo gospodarskim družbam s področja energetike, ki so v 100 % posredni ali neposredni lasti Republike Slovenije, predpiše izvedbo ukrepov, ki omogočajo neprekinjenost oskrbe z energijo čim večjemu delu odjemalcev in s katerimi bo možno izkoristiti vse razpoložljive domače vire za proizvodnjo električne energije in toplote ter se s tem izogniti predvidenim motnjam in ali skrajšati trajanje dejanskih motenj in zmanjšati cenovni pritisk, kot so obvezni obseg proizvodnje, zagotavljanje sistemskih storitev sistemskemu operaterju ali zagotavljanje energije za pokrivanje izgub sistema. Ukrepi vlade morajo biti potrebni in sorazmerni.
(5)
Vlada vsakih sedem dni preverja upravičenost razglasitve stopnje tveganja na področju oskrbe z energijo iz drugega in tretjega odstavka tega člena.