Zdravilne učinkovine v zdravilu se navedejo z mednarodnim nelastniškim imenom (INN) v latinski verziji, kot ga priporoča svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Če INN ime ne obstaja, se uporabi drugo nelastniško ime oziroma običajno splošno ime.
Zdravilne učinkovine morajo biti izražene tudi kvantitativno na enoto odmerka glede na način uporabe, s količino ali maso in obliko učinkovine, v tekstovni obliki v slovenskem jeziku.
V primeru serumov se navede organizem, iz katerega so pridobljeni, v primeru virusnih vakcin pa gostitelj, ki je služil za multiplikacijo virusa.
V primeru zdravil, kjer je zdravilna učinkovina pridobljena z gensko tehnologijo, je treba poleg te učinkovine navesti še ime uporabljenega genetsko spremenjenega mikroorganizma ali celične linije.
V primeru zdravil, kjer je učinkovina rastlinskega ali živalskega izvora, je treba navesti njegovo slovensko in latinsko ime ter slovensko in latinsko ime dela, iz katerega je pridobljena učinkovina.