Organizacije združenega dela oziroma osebe, ki se ukvarjajo z odkupom, prometom ali predelavo kož, morajo surove kože kopitarjev in parkljarjev, zaklanih brez veterinarsko-sanitarnega pregleda, ali surove kože poginulih kopitarjev in parkljarjev, za katere pristojni organ ni ugotovil vzroka pogina, uskladiščiti v posebnih prostorih.
Goveje, ovčje in kozje kože iz prvega odstavka tega člena, razen telečjih, jagnječjih in jarčjih kož, ne smejo v promet, preden ni opravljen preskus na vranični prisad (askolizacija).
Organizacije in osebe iz prvega odstavka tega člena morajo voditi evidenco o izvoru odkupljenih kož.
Prostori, v katere se spravljajo ali v katerih se skladiščijo surove kože, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpiše pri-stojni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini.