Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo

Variante se vrednotijo tako, da je mogoče izbrati najprimernejšo varianto. Vsaka varianta se ovrednoti na osnovi naslednjih kazalnikov učinkovite rabe energije, vplivov na okolje in stroškovnih kazalnikov:

rabe končne energije (kWh/leto),

celotnih emisij CO(2) (kg CO(2)/leto),

celotnih investicijskih, obratovalnih in vzdrževalnih stroškov na enoto proizvedene energije (€/kWh),

celotnih investicijskih stroškov naložbe na m2 površine stavbe (€/m2).

Celotne stroške je potrebno oceniti najmanj na podlagi analize vrednosti že izvedenih naložb oziroma drugih verodostojnih izhodišč.

V primeru prodaje energije na trgu ali naložb, katerih investicijski stroški po stalnih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost znašajo več kot 300.000 eurov, je potrebno ovrednotiti varianto tudi na osnovi finančne analize stroškov in koristi z izračunom naložbenih kazalnikov. Finančna analiza obsega pripravo napovedi denarnih tokov (pokritost izdatkov z viri), izkaz finančnih tokov in izračun naložbenih kazalnikov, s katerimi se vrednoti finančno upravičenost naložbe z vidika investitorja. Naložbeni kazalniki so:

neto sedanja vrednost (NSV), ki je razlika med diskontiranim tokom vseh koristi in vseh stroškov naložbe,

interna stopnja donosnosti (ISD), ki je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost naložbe enaka nič,

relativna neto sedanja vrednost (RNSV), ki je razmerje med neto sedanjo vrednostjo naložbe in diskontiranimi investicijskimi stroški,

enostavna doba vračila, ki je število let, v katerem se povrne začetni znesek naložbe brez upoštevanja časovne vrednosti denarja (upoštevajo se stroški in koristi za reprezentativno leto v ekonomski dobi).

Pri finančni analizi naložb v javnem sektorju se uporabi splošna diskontna stopnja, določena s predpisom, ki ureja pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.

Vsi stroški in koristi se obravnavajo na primerljivih osnovah, in sicer na osnovi cen, ki veljajo v času izdelave študije izvedljivosti (stalne cene), in pretvarjanja prihodnjih denarnih vrednosti v primerljivo sedanjo vrednost s pomočjo diskontne stopnje (diskontiranje).

Predlog najprimernejše variante se pripravi na osnovi primerjave kazalnikov učinkovite rabe energije, vplivov na okolje, stroškovnih in naložbenih kazalnikov.