1. Proizvodi s poreklom v smislu tega protokola pri uvozu v državo pogodbenico koristijo ugodnosti tega sporazuma ob predložitvi enega od naslednjih dokumentov:
a)
potrdila EUR.1 o prometu, v nadaljnjem besedilu imenovano potrdilo EUR.1, ali potrdila EUR.1 veljavnega za daljše obdobje, in faktur, ki se nanašajo na to potrdilo, izdelano v skladu s 13. členom;
b)
fakture z izjavo izvoznika, kot je podana v prilogi IV tega protokola, ki jo je izvoznik naredil za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več paketov s proizvodi s poreklom, katerih celotna vrednost ne presega 5.110 ECU-jev;
c)
fakture z izjavo pooblaščenega izvoznika, kot je podana v prilogi IV tega protokola, izdelana v skladu s 13. členom.
2. Naslednji proizvodi s poreklom v smislu pomena tega protokola pri uvozu v državo pogodbenico koristijo ugodnosti tega sporazuma, ne da bi bilo potrebno predložiti kateregakoli od dokumentov, omenjenih v prvem odstavku:
a)
proizvodi, ki jih v malih paketih pošiljajo zasebniki zasebnikom, pod pogojem, da vrednost proizvodov ne presega vrednosti 365 ECU-jev;
b)
proizvodi, ki so del potnikove osebne prtljage, pod pogojem, da vrednost proizvodov ne presega 1.025 ECU-jev.
Ta določila se uporabljajo samo, kadar se to blago ne uvaža v komercialne namene in je bila dana izjava, da ustreza pogojem, ki se zahtevajo za uporabo tega sporazuma, in kjer ni dvomov v resničnost take izjave.
Občasni uvozi, pri katerih gre le za blago za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne štejejo v uvoze za komercialne namene, če je iz narave in količine blaga razvidno, da ni namenjeno za trgovanje.
3. Zneske v nacionalni valuti izvozne države pogodbenice, ki ustrezajo zneskom, izraženim v ECU-jih, bo določila izvozna država pogodbenica in jih sporočila drugi državi pogodbenici. Kadar so zneski višji od ustreznih zneskov, ki jih je določila uvozna država pogodbenica, jih mora uvozna država pogodbenica sprejeti, če je blago fakturirano v valuti izvozne države pogodbenice.
4. Če je blago, ki izpolnjuje zahteve tega protokola, fakturirano v valuti tretje države, bo uvozna država pogodbenica priznala ekvivalente vrednostnih omejitev, izražene v nacionalni valuti te države.
5. Za določitev ustreznega razmerja valute do ECU se bo do vključno 30. aprila 1995 uporabljal tečaj nacionalne valute do ECU, kot je veljal prvega delovnega dne v oktobru 1992.
Za vsako naslednje obdobje dveh let bodo zneski v ECU-jih odgovarjali znesku v nacionalni valuti na prvi delovni dan v oktobru v letu pred dveletnim obdobjem.
Ekvivalenti zneskov, omenjenih v 8. členu tega protokola in izraženi v nacionalni valuti, se spreminjajo v skladu z navedenimi pogoji.