1. Ena ali druga pogodbenica lahko sprejme izredne ukrepe z omejenim trajanjem, ki niso v skladu s 3. členom, in sicer v obliki povečanih carinskih dajatev.
2. Ti ukrepi se smejo nanašati samo na industrijske dejavnosti v razvoju ali na določena področja, ki so v postopku prestrukturiranja ali pa so v resnih težavah, zlasti tam, kjer te težave lahko povzročijo hude socialne probleme.
3. Carinske dajatve pri uvozu, ki se uporabljajo v določeni pogodbenici za izdelke s poreklom iz druge pogodbenice na podlagi teh ukrepov, ne smejo presegati 25% ad valorem in zadržijo preferencialni tretman za izdelke s poreklom iz pogodbenice. Celotna vrednost uvoza izdelkov, za katere veljajo ti ukrepi, ne sme presegati 15% vsega uvoza industrijskih izdelkov, določenih v I. poglavju, iz druge pogodbenice v zadnjem letu, za katero so na voljo statistični podatki.
4. Ti ukrepi se bodo uporabljali največ pet let, razen če bi Skupni odbor odobril daljše trajanje ukrepov.
5. Taki ukrepi ne se morejo uvesti za izdelek, če je minilo več kot pet let od odprave vseh carinskih dajatev in količinskih omejitev ali taks ali ukrepov z enakim učinkom za ta izdelek.
6. Pogodbenica bo obvestila drugo pogodbenico o izrednih ukrepih, ki jih namerava uvesti, in na zahtevo druge pogodbenice se v okviru Skupnega odbora opravijo posvetovanja o teh ukrepih ter o sektorjih, na katere se nanašajo, še preden se začno uporabljati. Ko sprejema take ukrepe, mora pogodbenica Skupnemu odboru predložiti terminski program odprave carinskih dajatev, uvedenih v skladu s tem členom. Terminski program mora zagotoviti opuščanje teh dajatev, ki se mora začeti najkasneje dve leti po njihovi uvedbi, po enakih letnih stopnjah. Skupni odbor se lahko odloči za drugačen terminski program.