Splošni pogoji o izvajanju okvira denarne politike

Če nasprotna stranka ob zapadlosti terjatev Banke Slovenije ne poplača svojih obveznosti, ki so zavarovane s finančnim premoženjem, vključenim v sklad finančnega premoženja, lahko Banka Slovenije takoj poplača svoje zapadle terjatve, vključno s stroški izvršitve zavarovanja, s prodajo ali prilastitvijo finančnega premoženja v skladu finančnega premoženja, ki ga je nasprotna stranka zagotovila Banki Slovenije za zavarovanje terjatev. Nasprotna stranka mora izvesti tudi vsa dejanja, ki so potrebna za prenos zavarovanja bančnega posojila na Banko Slovenije ali novega upnika. Če se poplačilo terjatev Banke Slovenije opravi s prilastitvijo finančnega premoženja, se premoženje ob prilastitvi vrednoti po tržni vrednosti finančnega premoženja, če ta ne obstaja, pa po neto sedanji vrednosti finančnega premoženja, tj. vrednosti vsote prihodnjih denarnih tokov finančnega premoženja, diskontiranih s stopnjo, ki odraža kreditno in likvidnostno tveganje finančnega premoženja ter vsa druga tveganja, ki vplivajo na vrednost finančnega premoženja. Banka Slovenije opravi obračun zapadlih obveznosti nasprotne stranke. Banka Slovenije za poplačilo svojih zapadlih terjatev po lastni presoji določi finančno premoženje, dano v zavarovanje Banki Slovenije, ki se uporabi za poplačilo zapadlih terjatev.

Če nasprotna stranka ne poveča sklada finančnega premoženja v skladu s pozivom h kritju, se lahko vse nezapadle terjatve Banke Slovenije, ki so zavarovane s finančnim premoženjem vključenim v sklad finančnega premoženja, štejejo za zapadle in se lahko poplačajo.

Banka Slovenije lahko z nasprotno stranko sklene dogovor za servisiranje bančnih posojil, na katerih Banka Slovenije izvrši finančno zavarovanje.