163. člen
Dodatni kriteriji primernosti pri dodatnih bančnih posojilih pri Banki Slovenije
1.
Dodatni kriteriji primernosti pri dodatnih primernih bančnih posojilih pri Banki Slovenije, ki odstopajo od obstoječih, kot so določeni v naslovu III v delu 4, so naslednji:
(a)
prag kreditne kvalitete:
Primerne so samo izpostavljenosti iz bančnih posojil do dolžnikov in garantov, pri katerih ni prišlo do dogodka neplačila, kot je določen v 178. členu Uredbe (EU) št. 575/2013. Če s strani dolžnika nastopi neplačilo, bančno posojilo ni primerno, ne glede na to, ali ima jamstvo. Za dolžnika/garanta velja:
(i) da je ocenjen s strani vsaj ene zunanje bonitetne institucije (ECAI) in njegova najboljša bonitetna ocena ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 5 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema, ki je objavljena na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu), ali
(ii) da je ocenjen z internim bonitetnim sistemom Banke Slovenije in je njegova verjetnost neplačila za obdobje enega leta nižja ali enaka 1,5 %. Ne glede na določbe člena 124(4) se za dolžnika/garanta, ki nima izdelane kvalitativne ocene zunanjih dejavnikov, kot primerna bonitetna ocena upošteva verjetnost neplačila, izračunana v drugi fazi ocenjevanja (izhodiščna modelska ocena, prilagojena z makroekonomskimi napovedmi za prihodnje leto), ki se pomnoži s korekcijskim faktorjem 1,2 (statistična ICAS ocena), če je ta nižja ali enaka 1,5 %.
(b)
minimalni znesek:
V trenutku prenosa bančnega posojila s strani nasprotne stranke v zavarovanje v korist Banke Slovenije (tj. v trenutku mobilizacije posojila) neodplačani znesek glavnice bančnega posojila ne sme biti manjši od 500.000 EUR. V dogovoru z Banko Slovenije se minimalni neodplačani znesek glavnice bančnega posojila lahko zniža na 100.000 EUR.
(c)
subsidiarna uporaba dodatnih primernih bančnih posojil:
(i) Nasprotna stranka lahko uporabi dodatna primerna bančna posojila po teh kriterijih primernosti le, če ji obseg ostalega primernega finančnega premoženja iz naslova II in III v delu 4 ne zadošča za zavarovanje njenih obveznosti do Banke Slovenije. Za uporabo dodatnih primernih bančnih posojil zaprosi Banko Slovenije in utemelji svojo potrebo.
(ii) V obdobju uporabe dodatnih primernih bančnih posojil nasprotna stranka v primeru izločanja finančnega premoženja iz sklada finančnega premoženja pri Banki Slovenije najprej izloči dodatna primerna bančna posojila, šele potem pa ostalo primerno finančno premoženje iz naslova II in III v delu 4 (razen ob dospevanjih ali če premoženje postane neprimerno).
(iii) Če v obdobju uporabe dodatnih primernih bančnih posojil nasprotna stranka pridobi ostalo primerno finančno premoženja, ki je določeno v naslovu II in III v delu 4, ga mora vključiti v sklad finančnega premoženja.
2.
Dodatna primerna bančna posojila morajo istočasno izpolnjevati naslednje kriterije primernosti:
(a)
primerni dolžniki/garanti:
(i) nefinančne družbe, ki so ustanovljene v Republiki Sloveniji,
(ii) Republika Slovenija,
(iii) subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah.
(b)
veljavno pravo:
Posojilno pogodbo ureja slovensko pravo.
(c)
primerni bonitetni viri/sistemi:
(i) interni bonitetni sistem Banke Slovenije (ICAS BS), če je dolžnik/garant nefinančna družba,
(ii) zunanje bonitetne institucije (ECAI), če je dolžnik/garant Republika Slovenija ali subjekt javnega sektorja.
3.
Dodatni ukrepi za obvladovanje tveganj pri dodatnih primernih bančnih posojilih, ki odstopajo od obstoječih, kot so določeni v naslovu VI v delu 4, so naslednji:
(a)
odbitki pri vrednotenju:
Dodatna primerna bančna posojila se vrednotijo po neodplačani vrednosti glavnice z upoštevanjem odbitkov, ki so odvisni od stopnje kreditne kvalitete dolžnika/garanta, preostale zapadlosti posojila in strukture obrestne mere. Tabela z odbitki je v tabeli 5 v Prilogi IX.
(b)
diskrecijska izločitev bančnega posojila:
Banka Slovenije lahko diskrecijsko izloči posamezno bančno posojilo, čeprav izpolnjuje vse kriterije primernosti za dodatna primerna bančna posojila.