163. člen
Dodatni kriteriji primernosti pri dodatnih bančnih posojilih pri Banki Slovenije
1.
Dodatni kriteriji primernosti pri dodatnih primernih bančnih posojilih pri Banki Slovenije, ki odstopajo od obstoječih, kot so določeni v naslovu III v delu 4, so naslednji:
Primerne so samo izpostavljenosti iz bančnih posojil do dolžnikov in garantov, pri katerih ni prišlo do dogodka neplačila, kot je določen v 178. členu Uredbe (EU) št. 575/2013. Če s strani dolžnika nastopi neplačilo, bančno posojilo ni primerno, ne glede na to, ali ima jamstvo. Za dolžnika/garanta velja:
(i) da je ocenjen s strani vsaj ene zunanje bonitetne institucije (ECAI) in njegova najboljša bonitetna ocena ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 5 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema, ki je objavljena na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu), ali
(ii) da je ocenjen z internim bonitetnim sistemom Banke Slovenije in je njegova verjetnost neplačila za obdobje enega leta nižja ali enaka 1,5 %. Ne glede na določbe člena 124(4) se za dolžnika/garanta, ki nima izdelane kvalitativne ocene zunanjih dejavnikov, kot primerna bonitetna ocena upošteva verjetnost neplačila, izračunana v drugi fazi ocenjevanja (izhodiščna modelska ocena, prilagojena z makroekonomskimi napovedmi za prihodnje leto), ki se pomnoži s korekcijskim faktorjem 1,2 (statistična ICAS ocena), če je ta nižja ali enaka 1,5 %.
V trenutku prenosa bančnega posojila s strani nasprotne stranke v zavarovanje v korist Banke Slovenije (tj. v trenutku mobilizacije posojila) neodplačani znesek glavnice bančnega posojila ne sme biti manjši od 500.000 EUR. V dogovoru z Banko Slovenije se minimalni neodplačani znesek glavnice bančnega posojila lahko zniža na 100.000 EUR.
(i) Nasprotna stranka lahko uporabi dodatna primerna bančna posojila po teh kriterijih primernosti le, če ji obseg ostalega primernega finančnega premoženja iz naslova II in III v delu 4 ne zadošča za zavarovanje njenih obveznosti do Banke Slovenije. Za uporabo dodatnih primernih bančnih posojil zaprosi Banko Slovenije in utemelji svojo potrebo.
(ii) V obdobju uporabe dodatnih primernih bančnih posojil nasprotna stranka v primeru izločanja finančnega premoženja iz sklada finančnega premoženja pri Banki Slovenije najprej izloči dodatna primerna bančna posojila, šele potem pa ostalo primerno finančno premoženje iz naslova II in III v delu 4 (razen ob dospevanjih ali če premoženje postane neprimerno).
(iii) Če v obdobju uporabe dodatnih primernih bančnih posojil nasprotna stranka pridobi ostalo primerno finančno premoženja, ki je določeno v naslovu II in III v delu 4, ga mora vključiti v sklad finančnega premoženja.
2.
Dodatna primerna bančna posojila morajo istočasno izpolnjevati naslednje kriterije primernosti:
(i) nefinančne družbe, ki so ustanovljene v Republiki Sloveniji,
(ii) Republika Slovenija,
(iii) subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah.
Posojilno pogodbo ureja slovensko pravo.
(i) interni bonitetni sistem Banke Slovenije (ICAS BS), če je dolžnik/garant nefinančna družba,
(ii) zunanje bonitetne institucije (ECAI), če je dolžnik/garant Republika Slovenija ali subjekt javnega sektorja.
3.
Dodatni ukrepi za obvladovanje tveganj pri dodatnih primernih bančnih posojilih, ki odstopajo od obstoječih, kot so določeni v naslovu VI v delu 4, so naslednji:
Dodatna primerna bančna posojila se vrednotijo po neodplačani vrednosti glavnice z upoštevanjem odbitkov, ki so odvisni od stopnje kreditne kvalitete dolžnika/garanta, preostale zapadlosti posojila in strukture obrestne mere. Tabela z odbitki je v tabeli 5 v Prilogi IX.
Banka Slovenije lahko diskrecijsko izloči posamezno bančno posojilo, čeprav izpolnjuje vse kriterije primernosti za dodatna primerna bančna posojila.