157. člen
Izplačilo denarnih tokov in pravice iz naslova finančnega premoženja
1.
Pri izračunu vrednosti sklada finančnega premoženja so upoštevani tudi denarni tokovi finančnega premoženja, tj. glavnica in obresti, ki jih ob zapadlosti izplača izdajatelj, dolžnik oziroma garant finančnega premoženja. S tem v zvezi velja naslednje:
(a)
Banka Slovenije je edini upravičenec do denarnih tokov iz tržnega finančnega premoženja, na katerem je ustanovljena maksimalna zastavna pravica v njeno korist.
(b)
Banka Slovenije je edini upravičenec do denarnih tokov iz tržnega finančnega premoženja, ki je vodeno za račun Banke Slovenije pri tuji NCB. Tuja NCB bo denarne tokove tržnega finančnega premoženja posredovala Banki Slovenije.
(c)
Banka Slovenije je edini upravičenec do denarnih tokov bančnega posojila, vodenega v registru finančnega premoženja pri Banki Slovenije in na katerem je ustanovljena maksimalna zastavna pravica v njeno korist. Ne glede na to dolžnik (oziroma garant) izplačuje vse denarne tokove neposredno posojilodajalcu (tj. nasprotni stranki), razen če Banka Slovenije od dolžnika (oziroma garanta) zahteva, da se izplačujejo direktno njej.
(d)
Banka Slovenije je upravičenec do denarnih tokov čezmejnega netržnega finančnega premoženja skladno z veljavnimi pravili NCB, ki je v vlogi CCB.
2.
Banka Slovenije ne jamči za pravočasnost in pravilnost izplačila denarnih tokov. Banka Slovenije lahko od nasprotne stranke zahteva, da vrednostne papirje v času izplačila denarnega toka izloči iz sklada finančnega premoženja, predvsem vrednostne papirje, denominirane v tuji valuti. Na datum prejema denarnega toka finančnega premoženja Banka Slovenije primerja vrednost sklada finančnega premoženja, zmanjšano za denarni tok, z vsoto terjatev Banke Slovenije. Če vrednost sklada finančnega premoženja, zmanjšana za vrednost denarnega toka, presega vsoto terjatev Banke Slovenije, Banke Slovenije še isti dan nasprotni stranki izplača denarni tok iz finančnega premoženja, ob pogoju, da predhodno prejme denarni tok od izdajatelja oziroma CCB. Če je vrednost sklada finančnega premoženja, zmanjšana za vrednost denarnega toka, nižja kot je vsota terjatev Banke Slovenije, Banka Slovenije izvede poziv h kritju. Banka Slovenije izplača denarni tok iz finančnega premoženja nasprotni stranki šele, ko nasprotna stranka poveča vrednost sklada finančnega premoženja tako, da je vrednost sklada finančnega premoženja, zmanjšana za vrednost denarnega toka, najmanj enaka vsoti terjatev Banke Slovenije do nasprotne stranke. Če nasprotna stranka še isti dan ne poveča vrednosti sklada v ustrezni višini, se šteje, da je dala v zavarovanje tudi te denarne tokove iz finančnega premoženja. Banka Slovenije ji poveča sklad finančnega premoženja z denarnimi sredstvi, ki jih je prejela iz izplačila teh denarnih tokov, in sicer se v skladu s Sklepom o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega premoženja vpišejo kot vloga nasprotne stranke pri Banki Slovenije v register finančnega premoženja pri Banki Slovenije, in na katerih se zagotovi vzpostavitev maksimalne zastavne pravice v korist Banke Slovenije. V tem primeru se šteje, da je sporazum o finančnem zavarovanju med Banko Slovenije in nasprotno stranko sklenjen.
3.
Banka Slovenije je edini upravičenec iz pravic iz naslova netržnega finančnega premoženja, na katerem je ustanovljena maksimalna zastavna pravica v njeno korist, vključno z vsemi stranskimi pravicami, kot so pravica do poplačila iz vseh zavarovanj, pravice iz pogodb s poroki itd. Banka Slovenije je tudi upravičenec do vseh drugih pravic iz čezmejnega netržnega finančnega premoženja skladno z veljavnimi pravili NCB, ki je v vlogi CCB.