13. člen
(surovo mleko)
(1)
Manjša količina surovega mleka, namenjenega neposredni dobavi končnemu potrošniku na mestu pridelave, ne sme presegati 10.000 litrov surovega mleka letno ali največ 30 litrov na dan.
(2)
Surovo mleko iz prejšnjega odstavka mora izvirati od živali:
-
ki ne kažejo nobenih znakov kužnih bolezni, ki se prenašajo preko mleka na ljudi;
-
ki so v dobrem splošnem zdravstvenem stanju in ne kažejo nobenih znakov bolezni, katerih posledica bi lahko bila kontaminacija mleka, oziroma niso zbolele za okužbo genitalnih poti, enteritisom z diarejo in vročino, ali z vidnim vnetjem vimena;
-
ki nimajo nobenih ran na vimenih, ki bi utegnile vplivati na mleko;
-
ki niso dobivale nedovoljenih snovi ali pripravkov oziroma niso v karenci;
-
ki so uradno proste bruceloze in tuberkuloze.
(3)
Zahteve glede prostorov in opreme:
-
molzna oprema in prostori, kjer se mleko skladišči, morajo biti locirani in izdelani tako, da se omeji nevarnost kontaminacije mleka, ki izhaja iz zraka, zemlje, vode, krme, gnojil, zdravil za uporabo v veterinarski medicini, fitofarmacevtskih sredstev in biocidov;
-
površine opreme, ki pridejo v stik z mlekom (posode, vsebniki, cisterne itd., namenjene za zbiranje mleka), se morajo z lahkoto čistiti in po potrebi dezinficirati in morajo biti primerno vzdrževane;
-
prostore, kjer se mleko skladišči, in površine opreme, ki pridejo v stik z mlekom, je treba redno čistiti in po potrebi razkuževati;
-
mleko, ki se v dveh urah po molži ne odda končnemu potrošniku, je treba ohladiti na 6–8 °C.
(4)
Oseba, ki opravlja molžo, mora skrbeti za osebno higieno.