Preverjanje in ocenjevanje znanja se opravlja sproti oziroma v pedagoško utemeljenih časovnih obdobjih tako, da se udeležencem izobraževanja omogoča opravljanje obveznosti po vzgojnoizobraževalnem programu v za to določenih rokih.
V srednjem izobraževanju so štiri ocenjevalna obdobja v šolskem letu, če vzgojnoizobraževalni program ne določa drugače.
V srednjem izobraževanju se učenčevo znanje pri posameznem predmetu v vsakem ocenjevalnem obdobju oceni najmanj enkrat z ustnim izpraševanjem. Pri predmetih, kjer se z ustnim preverjanjem ne more oceniti znanja, se preverja znanje z drugimi oblikami oziroma načini preverjanja. V primeru negativne ocene, se učenčevo znanje preveri najmanj dvakrat. Preverjanje in ocenjevanje znanja mora biti časovno razporejeno v celotnem ocenjevalnem obdobju.
Učencu, ki v ocenjevalnem obdobju ni bil ocenjen, učitelj določi rok za preverjanje znanja iz tega ocenjevalnega obdobja. Učenec, ki ni mogel biti ocenjen do konca pouka v šolskem letu, je neocenjen.
V visokem izobraževanju se razporeja preverjanje in ocenjevanje znanja tako, da študentje lahko do konca šolskega leta izpolnijo obveznosti za napredovanje v naslednji letnik, določene z vzgojnoizobraževalnim programom. Izobraževalna organizacija v skladu s svojim statutom omogoči študentom, da se v posameznem letniku preverja in oceni njihovo znanje tudi pri predmetih, pri katerih izpolnjene obveznosti niso pogoj za napredovanje v naslednji letnik; s statutom izobraževalne organizacije se določi, kako se ocene, dosežene pri preverjanju in ocenjevanju znanja iz teh predmetov, upoštevajo pri izpitu oziroma pri izpolnjevanju drugih obveznosti iz takega predmeta.