(1)
Tuji delodajalci lahko z napotenimi delavci izvajajo čezmejne storitve s tržno prisotnostjo ali brez nje, v skladu s predpisi Republike Slovenije in mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
(2)
Tuji delodajalec lahko izvaja čezmejne storitve:
(3)
Tuji delodajalec lahko izvaja storitve z napotenimi delavci, ki so že najmanj eno leto zaposleni pri njem.
(4)
Dovoljenje za delo se izda na vlogo tujega delodajalca, če so izpolnjeni pogoji po tem zakonu in če ni izkoriščena kvota delovnih dovoljenj iz 54. člena tega zakona.
(5)
V času izvajanja storitev na ozemlju Republike Slovenije tuji delodajalec svojim napotenim delavcem zagotavlja najmanj minimalne pravice v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, nočnim delom, minimalnim letnim dopustom, plačo, varnostjo in zdravjem pri delu ter posebnim varstvom delavcev po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, in po določbah kolektivnih pogodb, ki veljajo na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
(6)
V izjemnih primerih, ko je storitev posebnega pomena za državo, se lahko storitev izvaja daljši čas, kot je določen v prvem odstavku 39. člena ali prvem odstavku 40. člena tega zakona, ne glede na to, ali se zahteva tržna prisotnost. Pred vložitvijo vloge za izdajo dovoljenj za delo naročnik storitve na podlagi utemeljene obrazložitve pridobi pisno soglasje ministrstva, pristojnega za delo, ki v soglasju z ministrstvom, pristojnim za področje dejavnosti, odloči o utemeljenosti izvajanja storitve za daljši čas ter določi čas izvajanja storitve in število napotenih delavcev, ki bodo storitev izvajali.
(7)
Minister, pristojen za delo, lahko v primerih, ko ni vzajemnosti (dejanska vzajemnost), prepove ali omeji čezmejno izvajanje storitev z napotenimi delavci na podlagi predhodno pridobljenega mnenja ministra, pristojnega za gospodarstvo, ali ministra, pristojnega za področje dejavnosti, pristojne zbornice in reprezentativnih sindikatov na ravni države, če bi nadaljnje izvajanje storitev negativno vplivalo na stanje zaposlenosti, možnost konkuriranja domačih ponudnikov na tujih trgih ali imelo druge škodljive posledice za trg dela.
(8)
Obstoj vzajemnosti se domneva do dokaza o nasprotnem, v primeru dvoma je odločilno stališče ministra, pristojnega za delo.