Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP)

Nujni geotehnični ukrepi, kot so izvedba drenaž, drugih objektov odvajanja podzemnih voda, gradnja podpornih konstrukcij, kot npr. pilotne stene ali težnostni zidovi, ki so v skladu z ugotovitvami geotehnične stroke potrebni zaradi sanacije plazov in preprečitve plazenja določenega področja kot posledica poplav in plazov, se izvedejo za zavarovanje stvari v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč.

Za namen izvedbe nujnih geotehničnih ukrepov iz prejšnjega odstavka lahko prevzame investitor posest na zemljiščih, potrebnih za izvedbo teh ukrepov z dnem, ko pri notarju ali sodišču položi znesek v višini ocenjene odškodnine za ta zemljišča in varščino v višini ene polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo, če pred tem vlada oziroma občinski svet s sklepom ugotovi, da je na teh zemljiščih ugotovljena javna korist za izvedbo nujnih geotehničnih ukrepov po tem zakonu. Predlagatelj sklepa za ugotovitev javne koristi je ministrstvo, pristojno za vode.

V notarskem zapisu ali zapisniku o prevzemu zneska iz prejšnjega odstavka v hrambo mora biti določen rok hrambe do izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine ali najmanj deset let, kar nastopi prej. Kot pogoj za izplačilo upravičeni osebi mora biti določena predložitev sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi ali omejitvi lastninske pravice.

Položeni znesek iz prvega odstavka tega člena je neprerekani del odškodnine. Oceno odškodnine izdela pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, imenovan po predpisih, ki urejajo revidiranje in ocenjevanje vrednosti, sodni cenilec nepremičnin, sodni cenilec kmetijske stroke ali sodni cenilec gozdarske stroke, imenovan po predpisih, ki urejajo delovanje sodišč.

Investitor izvedbe nujnih geotehničnih ukrepov, ki je prevzel posest po prvem odstavku tega člena, mora nemudoma, najpozneje pa v šestih mesecih po položitvi zneska iz prvega odstavka tega člena, sprožiti postopek za pridobitev stvarnih pravic v skladu s predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice. Če je za pridobitev stvarnih pravic na teh zemljiščih treba izvesti postopek razlastitve ali pridobitve služnosti v javno korist, se ne glede na prvi odstavek 204. člena ZUreP-3 šteje, da je javna korist izkazana s sklepom vlade ali občinskega sveta iz prvega odstavka tega člena, s položitvijo zneska iz prvega odstavka tega člena pa se šteje, da je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 215. člena ZUreP-3 glede prenosa lastninske pravice kljub vloženi pritožbi zoper odločbo o razlastitvi.

Če investitor prevzame posest na zemljišču v skladu s prvim odstavkom tega člena, pripada njegovemu lastniku denarno nadomestilo zaradi omejitve njegove uporabe za čas od prevzema posesti do takrat, ko investitor pridobi lastninsko ali drugo stvarno pravico na zadevnemu zemljišču.

Denarno nadomestilo iz prejšnjega odstavka se dogovori s pogodbo za odkup ali ustanovitev služnosti, če se nepremičnina pridobi ali obremeni sporazumno, ali kot del odškodnine v skladu s predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice, če se nepremičnina razlasti ali obremeni s služnostjo v javno korist, pri čemer to nadomestilo ne more presegati višine te odškodnine. Glede izdelovalcev ocene nadomestila se smiselno uporabljajo določbe četrtega odstavka tega člena glede izdelovalcev ocene odškodnine.

Investitor pred položitvijo zneska iz prvega odstavka tega člena lastnika zemljišča obvesti o nameravanem prevzemu posesti ter o tem, da bo najpozneje v šestih mesecih po začetku gradnje začet postopek za pridobitev stvarnih pravic v skladu s predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice, in da mu za čas uporabe njegovega zemljišča pripada nadomestilo iz šestega odstavka tega člena.

Ukrep iz tega člena se uporablja od 4. avgusta 2023 do 30. aprila 2024.

V letu 2023 se sredstva za izvajanje ukrepa mokrega čiščenja javnih površin za namene preprečevanja prašenja za občine Črna na Koroškem, Mežica, Ravne na Koroškem, Prevalje in Dravograd, kjer je ta ukrep zaradi posledic poplav ali plazov nujno potreben za varovanje zdravja ljudi, zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.