5. člen
(ugotavljanje primanjkljaja pri prevozu)
(1)
Za primanjkljaj pri prevozu se šteje primanjkljaj, ki je neizogiben kljub skrbnemu, strokovnemu ter tehnično pravilnemu postopku prevoza, in je nastal kot posledica:
-
naravnih lastnosti trošarinskih izdelkov, kot so izhlapevanje, krčenje, sušenje ali usedanje, kar se kaže na teži ali obsegu izdelkov, ali
-
značilnosti opreme, ki se uporablja pri prevozu, ali
-
vpliva okolice, kot so zunanja temperatura in vremenski pojavi, ki ima za posledico spremembo kemijskih, fizikalnih, funkcionalnih in estetskih lastnosti trošarinskih izdelkov, ali
-
uničenja zaradi razsipa, razlitja ali razbitja trošarinskih izdelkov.
(2)
Pri presoji upravičenosti zahtevka za odpust plačila trošarine zaradi primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s prevozom, davčni organ upošteva zlasti tehnične značilnosti prevoznega sredstva, pogostost manipulacij s trošarinskimi izdelki med prevozom, letni čas ter merilno negotovost instrumentov, ki jo za dani merilni instrument dopuščajo njegove specifikacije oziroma predpisi s področja meroslovja. Upoštevajo se le rezultati meritev, opravljenih pri natovarjanju in iztovarjanju z merilnimi napravami v skladišču ali pa merilnimi napravami, ki so nameščene na prevoznem sredstvu.
(3)
Primanjkljaj pri prevozu se ugotavlja za vsako pošiljko trošarinskih izdelkov v režimu odloga posebej in izkaže v zahtevku za davčno obdobje, v katerem je bil ugotovljen.