Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti

Delovna mesta se razvrščajo v deset (10) tarifnih razredov glede na zahtevano stopnjo oziroma raven izobrazbe, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:

I. tarifni razred - najenostavnejša dela

II. tarifni razred - enostavna dela

III. tarifni razred - manj zahtevna dela

IV. tarifni razred - srednje zahtevna dela

V. tarifni razred - zahtevna dela

VI. tarifni razred - bolj zahtevna dela

VII. tarifni razred - zelo zahtevna dela

VIII. tarifni razred - visoko zahtevna dela

IX. tarifni razred - najbolj zahtevna dela

X. tarifni razred - izjemno pomembna najbolj zahtevna dela

I. tarifni razred (najenostavnejša dela)
Nedokončana osnovna šola:
- nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe,
- popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe,
- nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe.

II. tarifni razred (enostavna dela)
Končana osnovna šola: končana osnovna šola in krajša usposabljanja (krajši 
eno- ali večmesečni tečaji, lahko interni ali eksterni).

III. tarifni razred (manj zahtevna dela)
Nižje poklicno izobraževanje:
- od 1,5- do 2-letni skrajšani programi srednjega izobraževanja,
- od 1,5- do 2-letno izobraževanje za ozke poklicne profile.

IV. tarifni razred (srednje zahtevna dela)
Srednje poklicno izobraževanje:
- programi 3-letnega izobraževanja za široke poklicne profile,
- programi izobraževanja in izpiti v šolah za KV-delavce.

V. tarifni razred (zahtevna dela)
Srednje tehnično in drugo strokovno izobraževanje ter splošno izobraževanje:
- od 4- do 5-letni programi izobraževanja za V. stopnjo strokovne izobrazbe,
- programi izobraževanja po modelu 3 + 2,
- od 4- do 5-letni programi za naziv tehnika,
- programi izobraževanja in izpiti za VKV-delavce,
- 4-letni gimnazijski programi.

VI. tarifni razred (bolj zahtevna dela)
Višješolsko in višje strokovno izobraževanje:
- 2-letni programi višjega strokovnega izobraževanja,
- od 2- do 2,5-letni višješolski študijski programi, sprejeti pred
 1. januarjem 1994 (prejšnje višješolsko izobraževanje).

VII. tarifni razred (zelo zahtevna dela)
Visokošolsko izobraževanje prve stopnje in podobno izobraževanje:
- specialistično izobraževanje po višješolski izobrazbi (prejšnje),
- visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje),
- visokošolski strokovni študijski programi in visokošolski univerzitetni
 študijski programi za pridobitev prve stopnje izobrazbe po novem
 "bolonjskem" študijskem sistemu.

VIII. tarifni razred (visoko zahtevna dela)
Visokošolsko izobraževanje druge stopnje:
- specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi
 (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja),
- visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje),
- magistrski študijski programi za pridobitev druge stopnje izobrazbe po
 novem "bolonjskem" študijskem sistemu.

IX. tarifni razred (najbolj zahtevna dela)
Visokošolsko izobraževanje tretje stopnje:
- magistrsko izobraževanje (prejšnje) in podobno izobraževanje/magisterij
 znanosti,
- specialistično izobraževanje po univerzitetni izobrazbi (prejšnje)
 /specializacija po visokošolski univerzitetni izobrazbi (prejšnja).

X. tarifni razred (izjemno pomembna najbolj zahtevna dela)
Doktorsko in podobno izobraževanje:
- doktorsko izobraževanje (prejšnje)/doktorat znanosti (prejšnji),
- doktorsko izobraževanje (tretja bolonjska stopnja) v trajanju treh (3) let
 po končanem univerzitetnem programu (prejšnjem), diploma po končanem
 magistrskem programu (druge bolonjske stopnje),
- doktorski študijski programi za pridobitev tretje stopnje izobrazbe po
 novem "bolonjskem" študijskem sistemu.

Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec v skladu z merili in kriteriji, določenimi v aktu o sistemizaciji dela.

S kolektivno pogodbo ožje ravni ali splošnim aktom delodajalca se lahko določi, da delavec pri plači na istem delovnem mestu znotraj posameznega tarifnega razreda napreduje. Podlaga za napredovanje na delovnem mestu so dolgoročni pozitivni učinki za delodajalca, ki jih dosega delavec na delovnem mestu zaradi svoje strokovne usposobljenosti, učinkovitosti, samostojnosti in podobnih kriterijev. Kriteriji in merila za napredovanje na delovnem mestu se določijo v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v splošnem aktu delodajalca.

Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji dela pridobiti mnenje reprezentativnega sindikata pri delodajalcu. Sindikat je dolžan akt o sistemizaciji dela obravnavati in podati mnenje v roku petnajstih (15) dni od predložitve akta o sistemizaciji dela v mnenje.

Če sindikat v roku iz prejšnjega odstavka ne poda mnenja, se šteje, da z aktom o sistemizaciji dela soglaša.