73.d člen
(zadržanje kreditnega tveganja)
(1)
Upravljavec AIS ne sme upravljati AIS, ki se ukvarjajo z dajanjem posojil, kadar je celotna naložbena strategija AIS ali njen del dajanje posojil izključno z namenom prenosa teh posojil ali izpostavljenosti na tretje osebe.
(2)
Upravljavec AIS zagotovi, da AIS, ki ga upravlja, ohranja pet odstotkov nominalne vrednosti vsakega posojila, ki ga je AIS dal in nato prenesel na tretje osebe. Ta odstotek vsakega posojila se zadrži:
a)
do zapadlosti, za posojila, katerih zapadlost je do osem let, ali za posojila, odobrena potrošnikom, ne glede na njihovo zapadlost ter
b)
za najmanj osem let za druga posojila.
(3)
Zahteva iz prejšnjega odstavka se ne uporablja, kadar:
a)
upravljavec AIS začne prodajati sredstva AIS za izplačilo enot ali deležev kot del postopka prenehanja ali pričetka likvidacije AIS;
b)
je odprodaja potrebna zaradi skladnosti z omejevalnimi ukrepi, sprejetimi na podlagi 215. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2019 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o spremembi Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije (UL L št. 2024/2019 z dne 12. 8. 2024), ali z zahtevami glede proizvodov;
c)
je prodaja posojila potrebna, da se upravljavcu AIS omogoči izvajanje naložbene strategije AIS, ki ga upravlja, v najboljšem interesu vlagateljev v AIS;
d)
je prodaja posojila posledica povišanja tveganja, povezanega s posojilom, ki ga upravljavec AIS ugotovi med izvajanjem postopkov potrebne skrbnosti in upravljanja tveganj iz devetega odstavka 70. člena tega zakona, kupec posojila pa je o tem povišanju tveganja obveščen ob nakupu posojila.
(4)
Agencija lahko od upravljavca AIS zahteva, da dokaže, da izpolnjuje pogoje za uporabo ustreznega odstopanja iz prejšnjega odstavka.