Znatno dodano vrednost predstavljajo dokazi o obstoju kršitve, ki jih predloži storilec, v obsegu, v katerem po svoji naravi in/ali stopnji podrobnosti povečajo možnost, da agencija ugotovi kršitev glede na dokaze, ki jih že ima. Šteje se, da imajo večjo vrednost:
-
pisni dokazi, ki izhajajo iz obdobja izvršitve dejanja, ki pomeni kršitev, od dokazov, ki izhajajo iz obdobja po izvršitvi dejanja, ki pomeni kršitev, in se nanašajo na to dejanje;
-
obremenilni dokazi, ki se neposredno nanašajo na kršitev, od dokazov, ki so zgolj posredno povezani s kršitvijo;
-
dokazi, ki jih ni treba dopolniti, da bi se lahko uporabili zoper druge storilce, udeležene pri kršitvi.