Delavci imajo pravico izobraževati se v svojem interesu ali v interesu zavoda, zavod pa ima pravico delavce napotiti na izobraževanje.
Delavec, ki je razporejen na delovno mesto, za katero se zahteva najmanj srednja strokovna izobrazba, ima na leto pravico do najmanj 5 dni strokovnega izobraževanja v zvezi z delom, ki ga opravlja. Stroške strokovnega izobraževanja, vključno z nadomestilom plače, plača zavod.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga zavod napoti na izobraževanje.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.
Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu), pripada delavcu:
Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo.
Delavcu, ki se izobražuje v interesu zavoda, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, pripadajo poleg plačanih delovnih dni iz petega odstavka tega člena še povračila stroškov, povezanih z izobraževanjem:
Delavec nima pravice do povračila stroškov iz prejšnjega odstavka, če zavod sam krije stroške, povezane z izobraževanjem.
Delavcu, ki se izobražuje v lastnem interesu, zavod omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi, medsebojne odnose pa delavec in zavod uredita s pogodbo.
Zavod mora delavca, ki ga je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo takoj po končanem izobraževanju, delavca, ki se je izobraževal v interesu zavoda pa v času, določenem s pogodbo o izobraževanju.