(1)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
»prezračevanje« je izmenjava odtočnega zraka z zunanjim zrakom v prostorih in doseganje njegove čistosti ter s tem povezanega ugodja oseb v prostorih;
2.
»naravno prezračevanje« je prezračevanje, pri katerem se izkoriščajo naravne fizikalne lastnosti zraka pri različnih temperaturah v prostorih in zunaj njih, brez uporabe mehanskih naprav. Naravno prezračevanje poteka skozi odprta okna in zunanja vrata, prezračevalne odprtine in prezračevalne kanale ter čim manj nekontrolirano skozi pripire, zidove itn.;
3.
»mehansko prezračevanje« je prezračevanje, pri katerem se zamenjava odtočnega zraka z zunanjim doseže z mehansko napravo, pri klimatizaciji s klimatizacijsko napeljavo. Klimatizacijska napeljava je kombinacija vseh potrebnih komponent, ki zagotavljajo klimatizacijo prostora;
4.
»klimatizacija« je mehansko prezračevanje, pri katerem so temperatura, vlažnost, prezračevanje in čistoča zraka kontrolirani;
5.
»hibridno prezračevanje« je prezračevanje, pri katerem se hkrati uporabljata naravno in mehansko prezračevanje;
6.
»učinkovitost prezračevanja« je razmerje med koncentracijo onesnaževalcev v odtočnem zraku in koncentracijo onesnaževalcev zraka v coni dihanja (bivalna cona). Učinkovitost prezračevanja se določi z enačbo:
&fbco;binary entityId="3d2e4a1b-cc45-488a-8491-eda0bcfd2a65" type="gif"&fbcc;
7.
»bivalna cona« je območje notranjega okolja, v katerem je ponavadi uporabnik prostora, praviloma obsega območje 1 m od zunanjega okna in zidu, vrat in grelnega ali hladilnega telesa, 0,5 m od notranjega zidu ter najmanj 0,1 m in največ 1,8 m nad tlemi;
8.
»olf« je enota za onesnaževanje zraka, ki ga povzroča ena oseba s povprečno površino 1,8 m2 pri mirni sedeči aktivnosti 58,2 W/m2 = 1 met (metabolizem v toplotnem okolju, predpisanem v 12. členu tega pravilnika;
9.
»temperatura zraka« v prostoru je temperatura, merjena v sredini prostora na višini 1,1 m;
10.
»občutena temperatura« ali »operativna temperatura« je srednja temperatura med temperaturo zraka v prostoru in srednjo sevalno temperaturo, določena z enačbo:
θ(0) = uθ(1) + (1 – u)θ(s)
kjer je:
θ(0) – občutena temperatura v izbrani lokaciji prostora (°C),
θ(1) – temperatura zraka v prostoru (°C),
θ(s) – srednja sevalna temperatura obdajajočih površin glede na izbrano lokacijo v prostoru (°C),
u – vrednost, podana v tabeli v odvisnosti od srednje hitrosti zraka v (m/s):
&fbco;binary entityId="ff367381-9ad1-4af7-be61-3c48d758cef3" type="gif"&fbcc;
V primerih, ko je relativna hitrost zraka manjša od 0,2 m/s ali ko je razlika med srednjo sevalno temperaturo in temperaturo zraka manjša od 4 °C, se občutena temperatura lahko izračuna kot srednja vrednost temperature zraka in srednje sevalne temperature;
11.
»asimetrična sevalna temperatura« je razlika temperature sevanja dveh površin telesa, ločenih z namišljeno ravnino;
12.
»srednja hitrost zraka« je izmerjena lokalna hitrost zraka v bivalni coni v najmanj 180-sekundnem intervalu, merjena vsesmerno, določena z enačbo:
&fbco;binary entityId="8c9ccf88-5f9f-4221-945c-888285c295d7" type="gif"&fbcc;
13.
»intenziteta turbulence« je razmerje standardnega odklona hitrosti zraka in srednje hitrosti zraka, določeno z enačbo:
&fbco;binary entityId="1d40bc4a-5170-4736-ae5a-ec1df00b538f" type="gif"&fbcc;
&fbco;binary entityId="64d5e641-fbb9-40b0-853e-436c43f716d4" type="jpg"&fbcc;
14.
frakcija »PM(10)« je masna koncentracija prostorsko nastalih delcev z aerodinamičnim premerom, manjšim od 10 µm;
15.
vrste zraka so:
-
zunanji (sveži): doveden zrak ali vhodni zunanji zrak v sistem pred njegovo obdelavo,
-
vtočni (vpihovani): vstopni zrak v obravnavani prostor ali zrak, vstopajoč v sistem brez obdelave,
-
prehodni: notranji zrak, ki prehaja iz enega v drug obravnavani prostor,
-
odtočni: zrak, ki zapušča obravnavani prostor,
-
obtočni (recirkulacijski): zrak, ki se vrača v zrak obravnavanega prostora,
-
zavrženi: zrak, zavržen v atmosfero,
-
sekundarni: zrak, odvzet prostoru in ponovno vrnjen v isti prostor brez obdelave,
-
notranji: zrak v obravnavanem prostoru ali bivalni coni,
-
izgubljeni: zrak, iztekajoč skozi netesnosti sistema,
-
infiltracijski: zrak, ki vdira v notranjost stavbe skozi netesnosti stavbe,
-
eksfiltracijski: zrak, ki odteka iz stavbe v atmosfero skozi zračne netesnosti stavbe,
-
mešani: zrak, ki vsebuje dva ali več zračnih tokov. V primeru mešanja z zračnimi tokovi slabše kakovosti ta slabša kakovost določi celotni zračni tok.
(2)
Pri risanju in označevanju vrst zraka v projektni dokumentaciji in tudi na vgrajenih elementih sistema se uporabljajo okrajšave in barve, navedene na sliki 1 in v tabelah 1, 1.1, 2 in 3 pod točko 1. Vrste zraka v prilogi 1 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del (v nadaljnjem besedilu: priloga 1).