Pravilnik o pogojih za izvajanje poskusov na živalih

Kadar obstaja več možnosti, se pri izbiri poskusov izberejo tisti, ki v največji meri izpolnjujejo naslednje pogoje: uporabljajo najmanjše število živali, vključujejo živali z najmanjšo sposobnostjo občutenja bolečin, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb, povzročajo najmanj bolečin, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb in bodo najverjetneje dali zadovoljive rezultate.

Poskusi se izvajajo pod splošno ali lokalno anestezijo poskusnih živali, razen če je to neprimerno glede na namen poskusa in se uporablja analgezija ali druga ustrezna metoda za zagotovitev da sta trpljenje in stiska poskusnih živali čim manjši. Poskusi, ki obsegajo hude poškodbe, ki lahko povzročijo hude bolečine, se ne smejo izvajati brez anestezije.

Pri odločanju o primernosti uporabe anestezije etična komisija upošteva:

ali je anestezija za žival bolj travmatična od samega poskusa in

ali je anestezija nezdružljiva z namenom poskusa.

Vsak poskus mora biti, glede na pričakovano stopnjo bolečin, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb, ki jih posamezna žival utrpi med poskusom, razvrščen v eno izmed naslednjih težavnostnih stopenj: nepovraten, blag, zmeren ali težaven. Razvrščanje mora temeljiti na merilih in primerih težavnosti poskusov, navedenih v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: Priloga 4).

Zdravila, ki bi preprečevala ali omejevala prikazovanje bolečine, se lahko dajo živalim le, če so ustrezno anestezirane ali analgezirane. Taki poskusi morajo biti znanstveno utemeljeni, vključno s podrobnostmi o režimu dajanja anestetika ali analgetika.

Ko anestezija popusti, se žival zdravi s preventivno in pooperativno analgezijo ali drugimi primernimi metodami za lajšanje bolečin, če je pričakovati, da bi lahko občutila bolečine in če je to združljivo z namenom poskusa.

Ko je dosežen namen poskusa, je treba storiti vse potrebno, da se trpljenje živali čim bolj zmanjša in v skladu z 28. členom tega pravilnika.

Če pogina kot končnega rezultata poskusa ni mogoče preprečiti, je treba poskus načrtovati tako, da povzroči pogin najmanjšega možnega števila živali in da se trajanje in intenzivnost trpljenja živali čim bolj zmanjša in se, kolikor je to mogoče, zagotovi neboleča smrt.

Vodja poskusa oziroma projekta mora zagotoviti, da se prekinejo kakršne koli nepotrebne bolečine, trpljenje, stiska ali trajne poškodbe, ki so živalim povzročene med poskusom, in da se poskusi izvajajo v skladu z izdanim dovoljenjem. Če vodja poskusa oziroma projekta ugotovi, da se poskusi izvajajo v nasprotju z izdanim dovoljenjem, mora sprejeti in evidentirati ustrezne ukrepe in o njih v pisni obliki obvestiti strokovnjaka za dobrobit živali, ki mora preveriti izvajanje teh ukrepov; če ugotovi, da se ti ne izvajajo, o tem obvesti uradnega veterinarja.

Žival se v poskusu, ki ji povzroči trpljenje, stisko ali trajne poškodbe, ne sme uporabiti več kot enkrat.

Poskus se mora izvajati v objektu uporabniške organizacije, razen če obstaja znanstvena utemeljitev, da se izvaja na drugi lokaciji.