11. člen
(zdravje živali)
(1)
Organizacije morajo zagotavljati varovanje zdravja živali preko imenovanega veterinarja na podlagi pisnega dogovora o sodelovanju z veterinarsko organizacijo.
(2)
Vzrejne organizacije morajo zagotavljati redno kontrolo zdravja živali v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo, in zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti.
(3)
Vzrejne organizacije morajo imeti glede nadzora zdravja živali:
-
vnaprej pripravljen letni načrt spremljanja nadzora nad boleznimi živali in zoonozami, glede na vrsto živali, ki je pripravljen v sodelovanju z imenovanim veterinarjem;
-
zagotovljeno klinično, laboratorijsko in patomorfološko diagnostiko in
-
opravljena preventivna cepljenja in diagnostične preiskave v skladu s predpisanimi preventivnimi ukrepi.
(4)
Za dokazovanje odsotnosti bolezni mora biti odvzet reprezentativni vzorec. Vzorec je reprezentativen, če so rezultati preiskave na vzorcu enaki, kot bi bili rezultati preiskave na celotni populaciji. Velikost posameznega vzorca je treba prilagoditi velikosti obstoječe populacije živali.
(5)
V primeru pozitivnih rezultatov je treba glede na bolezen opraviti ustrezno zdravljenje in izvesti preventivne ukrepe ter po izvedenih ukrepih opraviti ponovno kontrolo zdravja živali v skladu s predpisi, ki urejajo bolezni živali. K ukrepom sodi tudi prepoved prometa z živalmi, razkuževanje prostorov in opreme ter odstranjevanje živalskih trupel, iztrebkov in nastila v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z ŽSP.
(6)
V organizacijah je treba voditi evidence o rezultatih krvnih preiskav in drugih diagnostičnih postopkih, primerih bolezni in uporabljenem zdravljenju, patomorfoloških rezultatih pregledov živali, ki so poginile v organizaciji, vključno z mrtvorojenimi živalmi ter opažanjih v času izolacije ali karantene živali.
(7)
Dokazila o izvedenih preiskavah in potrebnih ukrepih morajo biti na vpogled uradnemu veterinarju na njegovo zahtevo.