1. Nekatere infekcijske in parazitske bolezni
Za potrditev diagnoze bolezni, oceno uspeha zdravljenja in ugotovitev trajnih posledic bolezni je potrebna naslednja medicinska dokumentacija po posameznih področjih:
Klicenoštvo
-
odpustno pismo ustrezne bolnišnice ali/in izvidi ambulantnega specialističnega zdravljenja,
-
bakteriološki izvid, ki dokazuje povzročitelja pri zaporednih pregledih v daljšem časovnem obdobju,
-
izvid kulture, seroloških ali drugih etioloških preiskav,
-
mnenje ustrezne zdravstvene ustanove o tem, da je bolezen zapustila trajne posledice, ali da gre za kliconosca, ki ga ni mogoče ozdraviti ali negativizirati.
Pozne posledice akutnega poliomielitisa:
-
izvid nevrologa, EMG prizadetih mišičnih skupin, mišični test,
-
goniometrija s funkcionalnim testiranjem prizadetega dela telesa.
Pljučna tuberkuloza:
-
potrditev TBC s pozitivno laboratorijsko preiskavo,
-
potrditev saniranega TBC procesa (inaktivnost procesa),
-
izvid spirometrijske preiskave s plinsko analizo arterijske krvi v mirovanju in med obremenitvijo,
-
izvid kardiologa z opisom EKG.
Tuberkuloza drugih organov:
Dokumentacijo za potrditev diagnoze tuberkuloze drugih organov zagotovi specializirana ustanova s podatki o aktivnosti procesa, velikosti anatomske in funkcionalne okvare ter prognozi in trajnih posledicah.
Potrebni so izvidi usmerjenih preiskav za posamezne organske sisteme, ki so sicer navedeni v posameznih poglavjih, z mnenjem ustreznega specialista.
Lymska borelioza:
-
mnenje infektologa o aktivnosti procesa,
-
laboratorijska diagnostika (serologija), test transformacije limfocitov (TTL),
-
EMG, ocena funkcije lokomotornega aparata z izvidom ortopeda in revmatologa,
-
EKG ali/in UZ srca z mnenjem kardiologa,
-
izvid kliničnega psihologa, psihiatra (pri nevroboreliozi).
2.
Neoplazme
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide o potrditvi bolezni, poteku, učinku in posledicah zdravljenja, o morebitni ponovitvi ali razsoju bolezni ter trajnih (tudi poznih) okvarah po končani medicinski rehabilitaciji. Po potrebi še izvid psihiatra in kliničnega psihologa.
3.
Bolezni krvi in krvotvornih organov ter nekatere bolezni, pri katerih je udeležen imunski odziv
Za potrditev diagnoze bolezni je potreben izvid internista (hematologa) z mnenjem o doseženem uspehu zdravljenja, prognozi, stanju preostale zmogljivosti oziroma odpornosti.
Motnje koagulacije krvi:
-
izvid o trajnih posledicah na prizadetem organskem sistemu, tudi izvid ortopeda.
Sarkoidoza:
-
izvid pulmologa z oceno pljučne funkcije,
-
glede na prizadetost drugih organskih sistemov še izvid revmatologa ali/in oftalmologa ali/in kardiologa.
4.
Endokrine, prehranske (nutricijske) in presnovne (metabolične) bolezni
Medicinska dokumentacija mora vsebovati izvide internistov (endokrinologa, diabetologa, tirologa), ki potrjujejo diagnozo bolezni, oceno uspešnosti zdravljenja, prognozo in trajne posledice bolezni.
Sladkorna bolezen:
-
izvid ustreznega specialista o poznih posledicah bolezni: oftalmologa, nevrofiziologa, angiologa, nefrologa.
Bolezni ščitnice:
-
izvid ustreznega specialista o poznih posledicah bolezni: oftalmologa (ergooftalmologa) ali/in nevrologa.
5.
Duševne in vedenjske motnje
Pri vseh stanjih te skupine bolezni je potreben izvid lečečega psihiatra o poteku in uspehu zdravljenja in prognozi bolezni in uspešnosti delovne rehabilitacije ter izvid kliničnega psihologa. Ob izčrpanih možnostih zdravljenja je treba priložiti tudi izvid psihiatričnega konzilija z mnenjem o uspehu zdravljenja in delovne rehabilitacije.
Za oceno delazmožnosti za posamezne podskupine so potrebni še dodatni usmerjeni izvidi:
Organske duševne motnje:
-
EEG, CT, po potrebi MRI.
Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi:
-
izvid nevrologa ali/in izvid internista.
Nevrotske, stresne in somatomorfne motnje:
-
izvidi specialistov glede na organske sisteme, kjer se te motnje projicirajo in odražajo.
Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki:
-
izvidi specialistov glede na prizadete organske sisteme.
6.
Bolezni živčevja
Za potrditev diagnoze bolezni, oceno uspeha zdravljenja in ugotovitev trajnih posledic bolezni je potreben izvid nevrologa in dodatno:
-
kliničnega psihologa, oftalmologa, otorinolaringologa in po potrebi drugih specialistov,
-
RTG, UZ, EMG, EEG, CT, MRI, radioizotopske preiskave, kontrastne žilne preiskave.
Za posamezne podskupine bolezni so potrebni še naslednji izvidi:
Vnetne bolezni centralnega živčevja:
-
popis bolezni in zdravljenja z nevrološkimi in psihiatričnimi posledicami,
-
izvid oftalmologa in nevrofiziologa z obrazložitvijo rezultatov preiskav EEG, evocirani
potenciali (EP),
-
izvid infektologa.
Multisistemske atrofije, ki prizadenejo živčevje:
-
po potrebi testiranje vegetativnega živčevja,
-
po potrebi EMG mišic medeničnega dna,
-
po potrebi MRI centralnega živčnega sistema.
Ekstrapiramidne bolezni in motnje gibanja:
-
po potrebi EEG,
-
po potrebi CT ali/in MRI glave,
-
po potrebi izvid kliničnega psihologa,
-
po potrebi serumska diagnostika vključno z določanjem ceruloplazmina, Cu ali toksičnih snovi.
Druge degenerativne bolezni živčevja:
-
nevrofiziološka diagnostika (EEG, EMG),
-
serumska diagnostika (tudi hormoni ščitnice),
-
CT, MRI.
Demielinizacijske bolezni:
-
likvorska diagnostika,
-
EP,
-
MRI,
-
razširjena lestvica stopnje prizadetosti (EDSS – Expanded Disability Status Scale).
Epizodne in paroksizmalne motnje:
-
bolnišnična potrditev diagnoze,
-
UZ, EEG, CT, po potrebi MRI in po potrebi kontrastna žilna diagnostika,
-
polisomnografsko snemanje,
Okvare živcev, živčnih korenin in pletežev:
-
EMG in mišični test,
-
serumska in likvorska diagnostika,
-
radiološka diagnostika.
Polinevropatije in druge bolezni perifernega živčevja:
-
EMG in mišični test,
-
serumska diagnostika ter po potrebi določanje specifičnih protiteles, vitaminov, toksičnih snovi ali metabolitov.
Bolezni živčnomišičnega stika in mišic:
-
EMG in mišični test,
-
goniometrija,
-
kardiorespiratorni funkcijski testi,
-
po potrebi določitev specifičnih protiteles.
Cerebralna paraliza:
-
dokumentacija o psihomotornem razvoju,
-
EEG,
-
klinični psiholog,
-
po potrebi CT, MRI,
-
po potrebi testiranje ščitnice.
7.
Bolezni oči in adneksov
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvid oftalmologa, ki potrjuje diagnozo, oceni uspešnost zdravljenja in ugotovi trajne posledice bolezni:
-
popolni očesni status z vidno ostrino z korekcijo (refraktometrija), binokularnim vidom, pregledom očesnega ozadja, očesni tlak, vidno polje, po potrebi barvni vid, po potrebi niktometrija,
-
UZ,
-
elektroretinografija (ERG),
-
vizualni evocirani potenciali (VEP),
-
elektrookulogram (EOG),
-
elektronistagmografija (ENG),
-
adaptometrija.
8.
Bolezni ušesa in mastoida
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvid otorinolaringologa, ki potrjuje diagnozo bolezni, oceni uspešnost zdravljenja in navede trajne posledice bolezni:
-
RTG, ADG, timpanogram, vestibulogram, ENG, BERA,
-
izračun obojestranske izgube sluha po Fowlerju.
9.
Bolezni obtočil
Za potrditev diagnoze bolezni, ocene uspeha zdravljenja in ugotovitev trajnih posledic bolezni je potreben izvid internista (kardiologa, angiologa) z izvidi dodatnih preiskav.
Kronične revmatične bolezni srca:
-
RTG pc, EKG, UZ, obremenitveni test (tudi kontrolni po končani medicinski rehabilitaciji).
Hipertenzivne bolezni:
-
RTG pc, EKG, UZ,
-
izvid oftalmologa ali/in nefrologa z oceno funkcije ledvic (kreatinin klirens, UZ ledvic, angiografija).
Ishemične bolezni srca:
-
RTG pc, EKG, UZ, obremenitveni test (s kontrolnim 3 mesece po končani medicinski rehabilitaciji),
-
scintigrafija miokarda s talijem,
-
koronarografija, ventrikulografija.
Pljučno srce in bolezni pljučnega krvnega obtoka:
-
RTG pc, EKG,
-
izvid pljučne funkcije v mirovanju in med obremenitvijo,
-
plinska analiza arterijske krvi,
-
po potrebi scintigrafija.
Druge bolezni srca in motnje prevajanja:
-
RTG pc, EKG, UZ, obremenitveni test, Holter monitoring, po potrebi ventrikulografija.
Cerebrovaskularne bolezni:
-
UZ žil, CT, MRI,
-
izvid nevrologa, izvid kliničnega psihologa, po končani medicinski rehabilitaciji mnenje psihiatra.
Bolezni arterij, arteriol in kapilar:
-
meritev perfuzijskih pritiskov z RP indeksom,
-
akralna pletizmografija z ohladitvenim testom,
-
kapilarografija, po potrebi kapilaroskopija,
-
UZ arterij, izvid arteriografije.
Bolezni ven, limfnih žil (mezgovnic) in bezgavk, ki niso uvrščene drugje:
-
UZ globokih ven (tudi kontrolni izvid po končanem zdravljenju),
-
impedančna pletizmografija, scintigrafija, flebografija, limfografija.
10.
Bolezni dihal
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide internista (pulmologa), ki potrjujejo diagnozo bolezni, priložena naj bo ocena uspeha zdravljenja in navedene trajne posledice bolezni.
Bolezni zgornjih dihal:
-
izvidi otorinolaringologa z RTG, alergološkimi testi s standardnimi alergeni in alergeni delovnega mesta,
-
izvid foniatra.
Bolezni spodnjih dihal:
-
RTG pc, EKG,
-
izvidi preiskav za oceno pljučne funkcije,
-
alergološko testiranje s standardnimi alergeni in alergeni delovnega mesta,
-
serološke preiskave,
-
bronhoskopija, citologija, histologija.
11.
Bolezni prebavil
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide internista (gastroenterologa), ki potrjujejo diagnozo bolezni, priložena naj bo ocena uspeha zdravljenja in navedene trajne posledice bolezni.
Priloženi naj bodo izvidi:
-
biokemičnih laboratorijskih preiskav,
-
radiološke diagnostike, po potrebi UZ, CT, MRI,
-
endoskopije z ERCP, biopsije s histološkim izvidom,
-
po potrebi izvidi drugih specialistov: infektologa, psihiatra, kliničnega psihologa, otorinolaringologa, maksilofacialnega kirurga, abdominalnega kirurga.
12.
Bolezni kože in podkožja
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide dermatologa, ki potrjujejo diagnozo bolezni, priložena naj bo ocena uspeha zdravljenja in navedene trajne posledice bolezni.
Za potrditev diagnoze je potrebno na predlog dermatologa opraviti:
-
biopsijo s histološkim in po potrebi imunohistološkim izvidom,
-
ustrezne imunološke in biokemijske laboratorijske preiskave.
V primeru ugotavljanja poklicnega kožnega obolenja:
-
izvid dermatologa iz ambulante za poklicne bolezni kože z izvidom epikutanega testiranja s standardnimi alergeni in alergeni delovnega mesta.
Pri interdisciplinarnih boleznih:
-
izvidi revmatologa, oftalmologa, angiologa, pulmologa.
13.
Bolezni mišično skeletnega sistema in vezivnega tkiva
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide specialistov (ortopeda, revmatologa, fiziatra), ki potrjujejo diagnozo bolezni, priložena naj bo ocena uspeha zdravljenja in navedene trajne posledice bolezni.
Artropatije:
-
laboratorijski izvidi,
-
RTG in/ali tudi funkcionalni RTG posnetki,
-
po potrebi izvid infektologa, nevrologa, oftalmologa.
Sistemske vezivno-tkivne bolezni:
-
laboratorijski izvidi, imunološki testi, po potrebi s serologijo,
-
biopsija z imunološkim ali histološkim izvidom,
-
po potrebi RTG, EMG, UZ, CT, MRI, scintigrafija,
-
po potrebi izvidi oftalmologa, dermatologa, gastroenterologa, pulmologa, nevrologa.
Bolezni hrbtenice:
-
laboratorijski izvidi, RTG in po potrebi funkcionalni RTG posnetki hrbtenice, EMG, CT, MRI, scintigrafija,
-
po potrebi spirometrija,
-
po potrebi izvid nevrologa, kliničnega psihologa.
Motnje mehkih tkiv:
-
laboratorijski izvidi,
-
EMG, mišični test,
-
po potrebi izvid kirurga, nevrologa.
Bolezni kosti in hrustanca:
-
laboratorijski izvidi,
-
RTG, po potrebi scintigrafija,
-
po potrebi izvidi kirurga, endokrinologa, ginekologa.
Pri boleznih mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva je potrebno priložiti še izvid testiranja s tehničnim pripomočkom, če ga oseba uporablja.
14.
Bolezni sečil in spolovil
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide specialistov (nefrolog, urolog, ginekolog), ki potrjujejo diagnozo bolezni, priložena naj bo ocena uspeha zdravljenja in navedene trajne posledice bolezni.
Bolezni ledvic:
-
laboratorijski izvidi (s kreatinin klirensom),
-
UZ, RTG kontrastne preiskave,
-
po potrebi izvid internista – kardiologa, angiologa.
Bolezni sečil:
-
UZ,
-
po potrebi cistoskopija,
-
urodinamske preiskave,
Bolezni spolnih organov:
-
izvid dermatovenerologa.
17.
Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti
Pri ugotavljanju teh sprememb je potrebno priložiti:
-
izvid specialista o zdravstvenem stanju pred zavarovanjem,
-
zdravniško spričevalo ob sklenitvi delovnega razmerja,
-
izvide ustreznih specialistov, ki spremljajo zdravstveno stanje prizadete osebe.
18.
Poškodbe, zastrupitve in nekatere druge posledice zunanjih vzrokov
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide specialistov, ki potrjujejo diagnozo, priložena naj bo ocena uspeha zdravljenja in navedene trajne posledice z izvidom o funkcionalnem stanju po končani medicinski rehabilitaciji ter v primeru poškodbe pri delu, tudi pravilno izpolnjena prijava
Poklicne bolezni
Zdravstvena dokumentacija mora vsebovati:
-
celotno medicinsko in delovno dokumentacijo s potrjeno diagnozo,
-
opredelitev poklicne bolezni po veljavnem seznamu o poklicnih boleznih.
Zdravstvena sposobnost poklicnih udeležencev v cestnem, železniškem, zračnem in pomorskem prometu
Za oceno zmožnosti opravljanja vožnje in krmiljenja cestnih, železniških, zračnih vozil in plovil, je potrebna celotna medicinska dokumentacija specialista medicine dela, prometa in športa o opravljenih preventivnih pregledih in izdano zadnje zdravniško spričevalo o zdravstveni zmožnosti za vožnjo.