Uredba o načinu zagotavljanja pravic osebam z začasno zaščito

Višina denarne pomoči za zasebno nastanitev se osebam z začasno zaščito, ki nimajo dohodkov in drugih prejemkov ter zavezancev, prvi dve leti od priznanja statusa začasne zaščite določi v odstotku osnovnega zneska minimalnega dohodka iz prvega odstavka 9. člena te uredbe, po dveh letih od priznanja statusa začasne zaščite pa v skladu z drugim odstavkom 9. člena te uredbe.

Višina denarne pomoči za zasebno nastanitev se osebi z začasno zaščito, ki ima dohodke in druge prejemke ali zavezance, določi tako, da se od denarne pomoči za zasebno nastanitev iz prejšnjega odstavka odšteje višina povprečnih dohodkov in drugih prejemkov, ki so jih oseba z začasno zaščito, njeni družinski člani in zavezanci prejeli v preteklih treh mesecih. Šteje se, da je oseba z začasno zaščito začela prejemati dohodke oziroma druge prejemke s prvim dnem meseca, ki sledi mesecu, v katerem jih je oseba z začasno zaščito prvič prejela.

Ne glede na prejšnji odstavek se pri odmeri denarne pomoči za zasebno nastanitev ne upoštevajo dohodki in prejemki, ki so jih oseba z začasno zaščito, njeni družinski člani oziroma zavezanci prenehali prejemati. Zahtevku se priloži dokazilo o prenehanju prejemanja teh dohodkov oziroma drugih prejemkov. Šteje se, da je oseba z začasno zaščito prenehala prejemati te dohodke oziroma druga sredstva s prvim dnem meseca, ki sledi mesecu, v katerem jih je oseba z začasno zaščito prenehala prejemati.

Višina denarne pomoči za zasebno nastanitev se družini osebe z začasno zaščito določi kot razlika med denarno pomočjo za zasebno nastanitev iz prvega odstavka tega člena in seštevkom povprečnih dohodkov in drugih prejemkov vseh družinskih članov in zavezanca, ki so jih prejeli v preteklih treh mesecih.