Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP)

Pri uveljavljanju denarne odškodnine v sodnem postopku ali drugih oblik pravičnega zadoščenja se izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 2. člena tega zakona izkazuje s potrdilom upravne enote, da je bil upravičenec izbrisan iz registra stalnega prebivalstva in da je po izbrisu pridobil dovoljenje za stalno prebivanje ali da je bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije ali s pravnomočno odločbo o določitvi denarne odškodnine, izdano po tem zakonu.

Pri uveljavljanju denarne odškodnine v sodnem postopku ali drugih oblik pravičnega zadoščenja se izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 2. člena tega zakona izkazuje s pravnomočno odločbo upravne enote o priznanju statusa upravičenca ali s pravnomočno odločbo o določitvi denarne odškodnine, izdane po tem zakonu v upravnem postopku. Če je tožba vložena pred pravnomočnostjo odločitve upravne enote o priznanju statusa upravičenca ali o določitvi denarne odškodnine v upravnem postopku, sodišče izda sklep o prekinitvi postopka do pravnomočnosti odločitve upravne enote.

Zahteva za priznanje statusa upravičenca iz drugega odstavka 2. člena tega zakona se vloži pri kateri koli upravni enoti, za odločanje pa je pristojna upravna enota, na katere območju je imela stranka v času izbrisa iz registra stalnega prebivalstva prijavljeno stalno prebivališče.

V izreku odločbe, s katero upravna enota prizna status upravičenca iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, se ugotovi tudi obdobje izbrisa.

Zoper odločitev upravne enote o priznanju statusa upravičenca je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

V postopku za priznanje statusa upravičenca se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače. V postopku se za vlogo in odločitev na prvi in drugi stopnji taksa ne plača.