Osebno ime določijo otroku starši sporazumno.
Otrok dobi priimek po priimku enega ali obeh staršev, razen če starši ne določijo, naj ima otrok kakšen drug priimek.
Če se starši ne morejo sporazumeti o otrokovem osebnem imenu, mu določi osebno ime pristojni občinski organ za socialno skrbstvo.
Če eden od staršev ni več živ ali ne more izvrševati roditeljskih pravic, ali če je neznan, določi otroku osebno ime drugi od staršev.
Če otrokovi starši niso več živi ali ne morejo izvrševati roditeljskih pravic, določi skladno z drugim odstavkom tega člena otroku osebno ime tisti, ki mu je zaupana skrb za otroka, v soglasju s pristojnim občinskim organom za socialno skrbstvo.