Stopnje požarne ogroženosti naravnega okolja:
1.
Zelo velika požarna ogroženost. Za nastanek požara zadostuje že manjši izvor ognja ali iskrenje. Požar se širi zelo hitro. Nadzor je zelo težak, gašenje požara je težavno in dolgotrajno.
2.
Velika požarna ogroženost. Požar povzroči že manjši izvor nezavarovanega ognja. Požar se hitro širi. Nadzor je težak in požar težko obvladljiv.
3.
Srednja požarna ogroženost. Požar lahko povzroči že majhen izvor odprtega ognja. V odprtem prostoru se širi hitreje kot v gozdu, zato je že težje obvladljiv in ga je težko nadzorovati.
Pri ugotavljanju stopnje požarne ogroženosti za posamezna območja naravnega okolja je treba upoštevati:
1.
vremenske razmere,
2.
klimatske značilnosti,
3.
ureditev prostora (prometnice, naselja, dostopnost, oskrba z vodo),
4.
kmetijske kulture,
5.
strukturo vegetacije v gozdovih in na kmetijskih zemljiščih (starost, vrsto in lego dreves ter drugih rastlin),
6.
vegetacijsko obdobje.