2. člen
(opredelitev pojmov)
(1)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 – popr. in 123/21; v nadaljevanju ZTFI-1), Zakonu o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij (Uradni list RS, št. 123/21; v nadaljevanju ZBNIP), Uredbi (EU) 2019/2033 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 1), zadnjič spremenjeni s Popravkom (UL L št. 405 z dne 2. 12. 2020, str. 79; v nadaljevanju Uredba (EU) 2019/2033) ter v predpisih, izdanih na njihovi podlagi.
(2)
Drugi pojmi, uporabljeni v tem sklepu imajo naslednji pomen:
1.
»ureditev korporativnega upravljanja« je zbir vzpostavljenih ter uresničenih razmerij in odnosov med borznoposredniško družbo, njenim upravljalnim organom in lastniki borznoposredniške družbe, ki temeljijo na odgovornostih in pristojnostih teh subjektov ter, ki ob upoštevanju interesov ostalih deležnikov borznoposredniške družbe in dejanske usklajenosti kratkoročnih in dolgoročnih interesov teh subjektov v največji meri vplivajo na določanje in uresničevanje poslovnih ciljev, strategij in politik borznoposredniške družbe ter na ureditev notranjega upravljanja borznoposredniške družbe iz 28. člena ZBNIP;
2.
»standardi profesionalne skrbnosti in etični standardi« so pravila, priporočila in dobre poslovne prakse, ki med drugim prispevajo k uresničevanju visokih standardov korporativne kulture borznoposredniške družbe ter posledično k zmanjševanju različnih tveganj borznoposredniške družbe, tudi k zmanjšanju operativnega tveganja in tveganja ugleda;
3.
»nasprotje interesov na ravni borznoposredniške družbe« je položaj, v katerem je oziroma bi lahko bil ogrožen interes borznoposredniške družbe, ki ga določajo sprejeti cilji, strategije in politike borznoposredniške družbe iz prvega odstavka 3. člena tega sklepa, predvsem zaradi okoliščin, ki izhajajo iz razmerij, produktov in dejavnosti borznoposredniške družbe, vključno z razmerji med:
-
različnimi strankami borznoposredniške družbe,
-
borznoposredniško družbo in njenimi strankami, delničarji ali imetniki deležev, zaposlenimi, pomembnimi dobavitelji, poslovnimi partnerji ter drugimi osebami v skupini;
4.
»nasprotje interesov na ravni članov upravljalnega organa« je položaj, v katerem zasebni interes člana oziroma članice upravljalnega organa (v nadaljevanju: član upravljalnega organa) vpliva ali bi lahko vplival na nepristransko in objektivno izvajanje nalog oziroma odločanje tega člana v razmerju do interesov borznoposredniške družbe. Zasebni interes člana upravljalnega organa pomeni njegov interes po neupravičeni premoženjski ali nepremoženjski koristi zanj, za njegove ožje družinske člane ali za osebo, ki ima s tem članom skupne interese, ki se kažejo v skupnem nastopanju in delovanju tega člana in te osebe. Nasprotje interesov na ravni članov upravljalnega organa vključuje tudi vsak pomemben poslovni stik;
5.
»pomemben poslovni stik« je vsako pogodbeno ali drugo poslovno razmerje, ki izpolnjuje naslednja merila:
-
med članom upravljalnega organa ali njegovim ožjim družinskim članom in borznoposredniško družbo oziroma njeno podrejeno družbo je sklenjena pogodba o dobavi blaga ali izvedbi storitev, vključno s finančnimi in svetovalnimi storitvami, na podlagi katere je član upravljalnega organa ali njegov ožji družinski član deležen posebne obravnave, ki ni skladna s sprejeto poslovno politiko oziroma običajno prakso borznoposredniške družbe ali njene podrejene družbe,
-
član upravljalnega organa ali njegov ožji družinski član je kot stranka borznoposredniške družbe ali njene podrejene družbe pri uporabi investicijskih ali drugih storitev deležen posebne obravnave, ki ni skladna s sprejeto poslovno politiko oziroma običajno prakso borznoposredniške družbe ali njene podrejene družbe,
-
član upravljalnega organa ali njegov ožji družinski član zasebno posluje z oziroma je član organizacije, ki od borznoposredniške družbe prejema prispevke v obliki donatorskih, sponzorskih ali drugih podpornih sredstev, če ti prispevki skupaj presegajo znesek 1.000 EUR na letni ravni,
-
član višjega vodstva ali njegov ožji družinski član je kot stranka borznoposredniške družbe ali njene podrejene družbe pri uporabi investicijskih ali drugih storitev deležen posebne obravnave, ki ni skladna s sprejeto poslovno politiko oziroma običajno prakso borznoposredniške družbe ali njene podrejene družbe;
6.
»posredni pomemben poslovni stik« je položaj pomembnega poslovnega stika iz prejšnje točke tega odstavka, v katerem je član upravljalnega organa ali njegov ožji družinski član hkrati poslovni partner, imetnik kvalificiranega deleža ali je pooblaščen za vodenje poslov in zastopanje družbe, vključno s samostojnim podjetnikom posameznikom ali prokuristom družbe, ki ima z borznoposredniško družbo poslovni odnos;
7.
»profil tveganosti« je ocena skupne izpostavljenosti tveganjem, ki jim je ali bi jim lahko bila borznoposredniška družba izpostavljena pri svojem poslovanju v določenem trenutku, vključno z upoštevanjem medsebojnih vzročnosti in koncentracij tveganj (v nadaljevanju tveganja borznoposredniške družbe). Ta ocena lahko upošteva izpostavljenost tveganjem pred ali po uporabi ukrepov za obvladovanje tveganj;
8. »nagnjenost k prevzemanju tveganj« (v nadaljevanju nagnjenost k tveganjem) je vnaprej dogovorjena skupna raven tveganj, vključno z ravnmi posameznih vrst tveganj, ki jih je borznoposredniška družba še pripravljena prevzeti za namen uresničevanja svojih poslovnih ciljev, strategij, politik in načrtov, ob upoštevanju sposobnosti za prevzemanje tveganj, strategij in politik prevzemanja in upravljanja tveganj, ter politik kapitala, likvidnosti in prejemkov borznoposredniške družbe;
9.
»limiti tveganj« so sprejete kvantitativne omejitve in ukrepi, na podlagi katerih borznoposredniška družba obvladuje prevzemanje tveganj in njihove koncentracije po produktih, naložbah, strankah, poslovnih področjih, osebah v skupini ali drugih merilih upravljanja tveganj ter, ki borznoposredniški družbi omogočajo alokacijo tveganj po poslovnih področjih in vrstah tveganja in jih borznoposredniška družba določi ob upoštevanju svoje nagnjenosti k tveganjem, različnih stresnih scenarijev in drugih meril;
10.
»sposobnost za prevzemanje tveganj« je največja skupna raven tveganj, ki jo borznoposredniška družba še lahko prevzame, ob upoštevanju svojega razpoložljivega kapitala, likvidnosti, ukrepov obvladovanja in kontroliranja tveganj, rezultatov stresnih testov, analiz občutljivosti in drugih omejitev za prevzemanje tveganj;
11.
»kultura upravljanja tveganj« je uresničena raven standardov in vrednot borznoposredniške družbe na področju zavedanja o tveganjih borznoposredniške družbe pri članih upravljalnega organa in drugih zaposlenih, ki se prek njihovega delovanja ter odnosa do tveganj borznoposredniške družbe in predlogov funkcij notranjih kontrol odraža v njihovih odločitvah glede prevzemanja in upravljanja tveganj na ravni dnevnih dejavnosti borznoposredniške družbe ter vpliva na uresničevanje sprejete nagnjenosti k tveganjem;
12.
»kreditno tveganje« je tveganje izgube zaradi nezmožnosti poravnave pogodbenih obveznosti nasprotne stranke v prvotno pogodbenem dogovorjenem roku, brez unovčevanja zavarovanj;
13.
»tveganje koncentracije« je tveganje čezmerne neposredne oziroma posredne izpostavljenosti iz naslova kreditnega tveganja borznoposredniške družbe ali investicijske skupine do posamezne stranke, skupine povezanih strank ali strank, ki jih povezujejo skupni dejavniki tveganja;
14.
»tveganje skladnosti« je tveganje zakonskih ali regulativnih sankcij, pomembnih finančnih izgub ali izgube ugleda borznoposredniške družbe zaradi neskladnosti delovanja borznoposredniške družbe z relevantnimi predpisi in standardi dobre prakse;
15.
»tržna tveganja« so tveganja izgube zaradi neugodnih gibanj tržnih cen;
16.
»likvidnostno tveganje« je tveganje izgube, ki vključuje:
-
tveganje zagotavljanja virov likvidnosti, kot tveganje nastanka izgube, ko borznoposredniška družba ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti, oziroma ko je borznoposredniška družba zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški od povprečnih tržnih,
-
tržno likvidnostno tveganje, kot tveganje, ko pozicije (v instrumentu) ni možno odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno, bodisi zaradi nezadostne globine trga bodisi zaradi tržnih neravnovesij;
17.
»strateško tveganje« je tveganje izgube zaradi napačnih poslovnih odločitev upravljalnega organa, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ter šibke odzivnosti upravljalnega organa na spremembe poslovnega okolja;
18.
»kapitalsko tveganje« je tveganje izgube zaradi neustrezne sestave kapitala glede na obseg in način poslovanja borznoposredniške družbe ali težave, s katerimi se ta sooča pri pridobivanju svežega kapitala, zlasti v primeru potrebe po hitrem povečanju kapitala ali ob neugodnih pogojih poslovanja;
19.
»tveganje dobičkonosnosti« je tveganje izgube zaradi neustrezne sestave oziroma razpršenosti prihodkov oziroma nezmožnosti borznoposredniške družbe za zagotavljanje zadostne in trajnostne ravni dobičkonosnosti;
20.
»preostalo tveganje« je za potrebe uporabe priloge 1 tega sklepa tveganje manjše učinkovitosti zavarovanj od pričakovane, ki je posledica nastanka ali porasta drugih tveganj (npr. pravnega, operativnega, likvidnostnega ali tveganja za stranke) zaradi uporabe zavarovanj;
21.
»interna ocena kapitalskih potreb« je ocena potrebnega kapitala za kritje tveganj borznoposredniške družbe;
21a.
»interna ocena likvidnostnih potreb« je ocena potrebne likvidnosti za kritje tveganj borznoposredniške družbe;
22.
»interna ocena kapitala« je kapital, izračunan na podlagi interne opredelitve sestavin kapitala borznoposredniške družbe;
22a.
»interna ocena likvidnosti« je likvidnost, izračunana ali ocenjena na podlagi lastnih metodologij borznoposredniške družbe ter na podlagi interne opredelitve sestavin elementov likvidnosti borznoposredniške družbe;
22b.
»proces ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala in proces ocenjevanja notranjih tveganj (ICARAP)« pomeni ureditve, strategije in procese iz 26. člena ZBNIP, sestavljata pa ga proces ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala (ICAAP) in proces ocenjevanja ustreznosti notranje likvidnosti (ILAAP);
22c.
»proces ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala (ICAAP)« je del procesa ICARAP in pomeni ureditve, strategije in procese za ocenjevanje in ohranjevanje višine, vrste in razporeditve notranjega kapitala za potrebe rednega poslovanja in ki ga borznoposredniška smatra kot ustreznega za pokrivanje vseh vrst in višine tveganj, ki jih borznoposredniška družba lahko povzroča drugim ali za pokrivanje vrst in višine tveganj, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena;
22d.
»proces ocenjevanja ustreznosti notranje likvidnosti (ILAAP)« je del procesa ICARAP in pomeni ureditve, strategije in procese za ocenjevanje in ohranjevanje višine, vrste in razporeditve notranje likvidnosti za potrebe rednega poslovanja in ki jo borznoposredniška smatra kot ustrezno za pokrivanje vseh vrst in višine tveganj, ki jih borznoposredniška družba lahko povzroča drugim ali za pokrivanje vrst in višine tveganj, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena;
23.
»stresni test, tudi obremenitveni test, tudi test izjemnih, a verjetnih situacij, (v nadaljevanju stresni test)« pomeni uporabo različnih, kvantitativnih in kvalitativnih tehnik testiranja občutljivosti borznoposredniške družbe na izredne, vendar verjetne dogodke, ki jih na podlagi različnih kombinacij sprememb v dejavnikih tveganja (stresnih scenarijev) določi borznoposredniška družba;
24.
»analiza občutljivosti« je izvedbeno manj zapletena tehnika stresnega testa, ki vključuje zgolj ocenjevanje vpliva spremembe enega, natančno določenega dejavnika tveganja na finančni položaj borznoposredniške družbe, pri čemer vzrok šoka ni opredeljen;
25.
»kredit« za potrebe uporabe priloge 1 tega sklepa zajema vsak posel, pri katerem se pojavi kreditno tveganje in vključuje tudi pomožno investicijsko storitev iz 2. točke prvega odstavka 19. člena ZTFI-1;
26.
»strojna oprema« pomeni opredmeteno računalniško in komunikacijsko opremo;
27.
»programska oprema« pomeni računalniške programe, postopke in pravila, ki zagotavljajo načrtovano operativnost strojne opreme.