Ta vsebina je neaktualna
18. člen
Določanje in reševanje presežnih delavcev Začasno prenehanje potreb po delavcih (začasni presežki)
(1)
Začasni presežki se lahko ugotavljajo samo v primeru, če zaradi tehnoloških, organizacijskih oziroma ekonomskih razlogov delavcem začasno ni možno zagotoviti dela na delovnem mestu, za katerega so sklenili delovno razmerje oziroma jih začasno razporediti za opravljanje drugih del.
(2)
Obstoj začasnega presežka delavcev ugotovi pristojni organ delodajalca, ki tudi določi delovna mesta in število delavcev za katere začasno ni možno zagotoviti dela.
(3)
Konkretne delavce, ki so začasni presežek, ter ukrepe, ki se bodo uporabljali za razrešitev teh presežkov, določi:
-
pooblaščeni poslovodni delavec delodajalca, če gre za manjše število delavcev,
-
pristojni organ delodajalca (uprava), če gre za večje število delavcev.
(4)
Za večje število delavcev se šteje, če je v zaporednih 45 dneh nepotrebnih:
-
najmanj 10 delavcev v organizaciji ali pri delodajalcu z do 100 delavci,
-
najmanj 10 % delavcev v organizaciji s 100 do 300 delavci,
-
najmanj 30 delavcev v organizaciji z več kot 300 delavci.
(5)
Pred sprejemom odločitve iz tretjega odstavka tega člena je pristojni organ delodajalca, kadar gre za večje število delavcev, dolžan posredovati sindikatom v podjetju pisno obrazložitev vzrokov za določitev začasnih presežkov, podatke o delovnih mestih na katerih začasno ni dela, ter o delavcih, ki naj bi bili začasni presežek. O predlaganih ukrepih je dolžan zahtevati mnenje sindikatov ter to mnenje skupaj s predstavniki sindikatov, katerih člani so prizadeti delavci, obravnavati.