Preskus koncentracije je pozitiven, če je skoraj vsa poštena vrednost pridobljenih bruto sredstev skoncentrirana v posameznem opredeljivem sredstvu ali skupini podobnih opredeljivih sredstev. Za preskus koncentracije:
(a)
pridobljena bruto sredstva izključujejo denarna sredstva in njihove ustreznike, terjatve za odloženi davek in dobro ime, ki so posledica učinkov obveznosti za odloženi davek;
(b)
poštena vrednost pridobljenih bruto sredstev mora vključevati vsa prenesena nadomestila (skupaj s pošteno vrednostjo vseh neobvladujočih deležev in pošteno vrednostjo vseh prej posedovanih deležev), ki presegajo pošteno vrednost pridobljenih neto opredeljivih sredstev. Poštena vrednost pridobljenih bruto sredstev se lahko običajno določi kot vsota poštene vrednosti prenesenega nadomestila (skupaj s pošteno vrednostjo vseh neobvladujočih deležev in pošteno vrednostjo vseh prej posedovanih deležev) in poštene vrednosti prevzetih obveznosti (razen obveznosti za odloženi davek), od katere se odštejejo postavke iz pododstavka (a). Vendar, če je poštena vrednost pridobljenih bruto sredstev višja od navedene vsote, je včasih morda potreben natančnejši izračun;
(c)
posamezno opredeljivo sredstvo vključuje katero koli sredstvo ali skupino sredstev, ki bi se v poslovni združitvi pripoznala in merila kot posamezno opredeljivo sredstvo;
(d)
če je opredmeteno sredstvo povezano z in se ne more fizično odstraniti in uporabljati ločeno od drugega opredmetenega sredstva (ali sredstva, ki je predmet najema, kakor je opredeljeno v MSRP 16 Najemi), brez znatnih stroškov ali znatnega zmanjšanja uporabnosti ali poštene vrednosti enega od sredstev (na primer zemljišča in zgradbe), se ti sredstvi štejeta za eno posamezno opredeljivo sredstvo;
(e)
podjetje pri presoji, ali so sredstva podobna, upošteva naravo vsakega posameznega opredeljivega sredstva in tveganja, povezana z upravljanjem in ustvarjanjem izložkov iz sredstev (tj. značilnosti tveganj);
(f)
naslednja se ne štejejo za podobna sredstva:
(i)
opredmeteno sredstvo in neopredmeteno sredstvo;
(ii)
opredmetena sredstva iz različnih razredov (na primer zaloge, proizvodna oprema in avtomobili), razen če se v skladu z merilom iz pododstavka (d) obravnavajo kot posamezno opredeljivo sredstvo;
(iii)
opredeljiva neopredmetena sredstva iz različnih razredov (na primer blagovne znamke, licence in neopredmetena sredstva v razvijanju);
(iv)
finančno sredstvo in nefinančno sredstvo;
(v)
finančna sredstva iz različnih razredov (na primer terjatve in naložbe v kapitalske instrumente); ter
(vi)
opredeljiva sredstva, ki so znotraj istega razreda sredstev, vendar imajo zelo različne značilnosti tveganja.