19. člen
(ohranjanje narave)
(1)
Predvidena prostorska ureditev posega na območje pričakovanih naravnih vrednot: območje karbonatnih kamnin in ekološko pomembno območje: osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri (koda: 80000).
(2)
Po končani gradnji se vse prizadete površine renaturirajo. Drevesna in grmovna vegetacija morata ustrezati lokalnim gozdnim združbam.
(3)
Prepreči se zaraščanje z alohtonimi vrstami, npr. Robinia pseudoacacia ter Reynoutria japonica.
(4)
Na odsekih od km 15,000 do km 16,560; od km 16,560 do km 16,900; od km 17,500 do km 17,900; od km 18,280 do km 18,540 in od km 18,540 do konca trase, kjer je trasa predvidena v višini terena ali nad nivojem terena, se za zagotovitev odvračanja živali od približevanja k vozišču izvedejo klasični svetlobni odsevniki in svetlobni odsevniki v kombinaciji z dodanimi zvočnimi odvračali, ki se prek posebnih senzorjev aktivirajo le ob nevarnosti (namestitev v obcestne stebričke). Svetlobni odsevniki se namestijo na vsak smernik, zvočna odvračala pa na vsak drugi smernik, tako da je na eni strani cestišča vedno odsevnik z dodanimi zvočnimi odvračali, na drugi strani pa klasični svetlobni odsevnik. Na odsekih od km 17,900 do km 18,280 in od km 18,460 do km 18,540 s potekom trase v vkopih in na nasipih se izvede namestitev ultrazvočnih odvračal s senzorji. Na odseku od km 16,900 do km 17,500, kjer je predviden vkop do globine 18 m, se izvede namestitev ultrazvočnih ali drugih trajno delujočih odvračal. Natančne mikrolokacije svetlobnih odsevnikov, ultrazvočnih ali drugih trajno delujočih odvračal je treba določiti naknadno, ko bo cesta v končni fazi izgradnje. Za vsak količek z napravo se lokacija določi na terenu ob upoštevanju konfiguracije površja in fizikalnih lastnosti širjenja zvoka.
(5)
Brežine nasipov in vkopov se zatravijo in redno kosijo. Na brežinah se grmovna ali drevesna vegetacija ne zasadi vse do razdalje 4.00 m od roba vozišča, zunaj te črte pa je dopustna le zasaditev s posameznimi grmovnicami.
(6)
Na celotni trasi se namesti prometna signalizacija, ki udeležence v prometu opozarja na nevarnost naleta divjadi.
(7)
Če bi na posameznih odsekih regionalne ceste R3-647/1368 Mlačevo–Rašica prihajalo do več kakor treh povozov živali letno, se predvidijo dodatni zaščitni ukrepi, ki se določijo na podlagi ugotovitev okoljskega monitoringa.
(8)
Za prehajanje dvoživk, na odsekih med km 16,680 in km 16,900 in med km 17,560 in km 17,940, se izvedejo prepusti za dvoživke s premerom med 1,20 m in 2,50 m v kombinaciji z usmerjevalnimi ograjami, ki se izvedejo v obliki podpornega zidu višine 80 cm. Spodnji rob nasipa se oblikuje kot gladek navpični oporni zid višine najmanj 80 cm. Površine pred vhodi v prepuste in vzdolž spodnjega roba opornega zidu se redno kosijo.
(9)
Ob nepredvidenem odprtju jame se obvesti območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, ki jamo pregleda in da navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata.
(10)
Za zagotavljanje varstva narave se smiselno uporabljajo tudi določbe 21., 24. in 26. člena te uredbe, ki urejajo varovanje gozdnih zemljišč, varstvo tal in varstvo voda.
(11)
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo državnega lokacijskega načrta za regionalno cesto III. reda R3-647/1368 Mlačevo–Rašica mimo naselja Ponikve« (ZRSVN, OE Ljubljana, februar 2006).