13. člen
(oblikovanje prometnih površin in obcestnega prostora)
(1)
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. Načrt mora vsebovati predvsem oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem brežin vkopov in nasipov ter preostalih prostih površin v obcestnem prostoru. Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane to uredbo, se upoštevajo naslednji pogoji za krajinsko oblikovanje:
(2)
Relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief.
(3)
Na poteku skozi gozdno območje se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno. Z zasaditvami se utrjujejo tla in zagotavlja vpetost ureditve v prostor ter oblikuje za voznika prijeten in pregleden obcestni prostor. Z zasaditvami ni dovoljeno oblikovati sestojev, ki bi privabljali zadrževanje divjadi v bližini ceste. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (gozdni sestoji in gozdni robovi, travinje). Brežine vkopov in nasipov se čim bolj zatravijo in se na območju, kjer trasa poteka prek gozdnih površin, mestoma ob novem gozdnem robu zasadijo z manjšimi skupinami grmovnic kot inicialna zarast. Na brežinah z naklonom, večjim od 2:3, se za zatravitev zagotovijo inženirsko biološki ukrepi oziroma vegetacijsko utrjevanje talk, kakor je setev travne mešanice z uporabo rastne pulpe, na spodnji bermi pa se predvidi tudi zasaditev avtohtonih vzpenjalk.
(4)
Vsi odseki obstoječih cest in poti ali drugih rab, ki po izvedbi ureditev, načrtovanih s to uredbo, ostanejo brez funkcije, se rekultivirajo v skladu z rabo sosednjih zemljišč (kmetijska zemljišča, vegetacijski sestoji).